Piši tako, kot se izgovori. Verjetno večini dobro znan rek, s katerim je Vuk Karadžić zapisovanje tujih besed, predvsem imen, v srbskem jeziku po eni strani precej olajšal, po drugi pa, predvsem za tiste, ki tega niso vajeni, lahko vse skupaj deluje malce nenavadno. Če namesto Bill Clinton zapišemo Bil Klinton, morda še ne toliko, če namesto Michael Jackson Majkl Džekson, pa že malo bolj. Naj bo tako ali drugače, pravila so pravila, vsaka slovnica, ne nazadnje tudi slovenska, ima kakšno čudno. Smo pa na zgoraj omenjeno že večkrat pomislili, ko je beseda nanesla na Toyotin aygo. Nazadnje pred dnevi, ko smo se spoznavali s prenovljeno drugo generacijo tega simpatičnega mestnega malčka.

A še preden se mu posvetimo, povejmo, zakaj. Odgovor je enostaven. Aygo je namreč izpeljanka v stilu zgoraj zapisanega pravila za besedno zvezo »I go«. Ki se, če jo izgovorite in potem zapišete, kot ste jo izgovorili, torej piše: aygo. Ne sicer v srbščini, v tem primeru bi y morali zamenjati z j, a način je zelo podoben. V vsakem primeru pa ime avtomobila pomeni »grem« in naj bi simbolično izražalo svobodo in mobilnost. Kakorkoli, pri prenovi druge generacije so imenu dodali še slogan »just go«, kar pomeni »samo pojdi«. In smo šli – spoznavat prenovljenega ayga po ulicah Koebenhavna in okoliških cestah.

No, še preden smo to storili, smo si malčka dodobra ogledali in se prepričali, da sprememb pri prenovi ni bilo tako malo, kot se nemara zazdi, če ga samo ošvrknemo s pogledom. Njegov zaščitni znak, veliki X na prednjem delu, ki se izriše po zaslugi posebnega oblikovanja žarometov in njegovih obrob, prednjega odbijača ter motornega pokrova, je ne le ostal, temveč so ga naredili bolj tridimenzionalnega in s tem še bolj impozantnega, bolj izstopajočega. Prav tako so spremenili še nekatere druge malenkosti, zaradi česar je ne nazadnje aygo pri dolžini pridobil nekaj milimetrov in zdaj meri 3,46 metra. Skratka, aygo deluje še bolj izstopajoč in atraktiven, lahko bi rekli celo agresiven, in je s tega vidika utrdil sloves enega bolj izstopajočih mestnih malčkov. Kar je v siceršnji poplavi dokaj neizrazitih in med seboj podobnih si avtomobilov lahko zgolj pohvalno.

Malce manj izstopajoča in bolj vsakdanja je po drugi strani aygova notranjost, kjer je tudi sprememb manj. Za poživitev sicer poskrbijo elementi v barvi zunanjosti na vratih in obrobah prezračevalnih šob, sicer pa je veliko trde plastike, ki pač ne pripomore k občutku kakovosti. A glede na to, da gre vendarle za mestnega malčka, vstopni model vsake avtomobilske znamke, to niti ni tako problematično, sploh ker je vse drugo na svojem mestu. Voznikovemu delovnemu prostoru ne manjka prav nič – ponuja dovolj odlagalnih površin in dokaj enostavno upravljanje ter povezovanje z zunanjimi napravami preko dokaj velikega zaslona na dotik ter ločenega dela za prezračevanje, volanski obroč je prijeten na otip in lepo »sede« v roke, položaj za volanom pa, kot v večini tovrstnih avtomobilov, postane problematičen šele, če ste višji od nekje 185 centimetrov. Sami smo, zato si ravno popolnega položaja nismo mogli nastaviti, saj smo se s stegni dotikali spodnjega roba volanskega obroča, nižji pa, kot rečeno, težav ne bodo imeli. In ko že govorimo o prostoru – zadaj ga je, kolikor je za avto teh dimenzij to mogoče (mimogrede: za omenjeno skupno dolžino premore aygo precej dolgo medosno razdaljo 2,34 metra), spodobno veliko; če voznik ni previsok in se malce žrtvuje še sovoznik, bosta tudi tam lahko sedela dva povprečno velika odrasla. Prtljažnik pa ima prostornino 168 litrov, kar bo dovolj za dva manjša (letalska) kovčka.

Kot gre dandanes pričakovati že tudi od najmanjših avtomobilov, prenovljeni aygo ponuja kar lepo paleto varnostnih in udobnostnih dodatkov, kot so kamera, opozorila pred naletom in za nenamerno menjavo voznega pasu, ob tem pa bo na voljo tudi verzija z veliko platneno streho, s katero postane kar nekakšen mali »polkabriolet«. In, kar je ne nazadnje za marsikoga najpomembneje – z aygom smo med vožnjo kljub temu, da morda nismo najbolj optimalnih telesnih mer za tak avto, vseskozi uživali. V kombinaciji z (edinim razpoložljivim) litrskim bencinskim trivaljnikom z 72 konji (53 kilovati) moči se je namreč predvsem v mestu, kamor tudi najbolj spada, izkazal za zabaven, odziven in predvsem okreten avtomobil, ob tem pa mu ne moremo ničesar očitati niti med vožnjo po avtocesti. A (za zdaj) naj to slednje vseeno velja z zadržkom. Na Danskem so ceste speljane po ravnem, ne nazadnje gre za državo z najnižjo najvišjo točko (171 metrov nadmorske višine) med vsemi evropskimi državami, če ne štejemo žepnih Vatikana in Monaka. Kako se bo znašel na bolj razgibanih slovenskih cestah, pa bomo lahko preverili od septembra naprej, ko bo pri nas naprodaj za zelo podobno ceno, kot je bil doslej – torej za manj kot 10.000 evrov.