Se še spomnite verižne igre catch the cash, v kateri je na koncu kratko potegnilo vsaj 80.000 Slovencev? Čeprav med obema tveganjema ni povezave, pa je za kriptovalute na mestu opozorilo: vanje vložite samo toliko, kolikor ste pripravljeni izgubiti.
Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce? Da je med kriptovalutami (s splošno oznako cx) in športno-terenskimi mazdami (ki stavijo prav tako na oznako CX) povezava, je seveda stvar naključja. Ko so namreč japonski marketingarji v letu 2005 razmišljali, kako označiti njihov prvi model SUV, in se na koncu odločili za CX-7, kriptovalute še niso obstajale, zato se odgovor na vprašanje ponuja sam od sebe. Je pa zanimivo še eno vprašanje: so športno-terenske mazde zanimive tudi tistim, ki si s kriptovalutami polnijo žepe? Odgovor smo iskali ob druženju z manjšo CX-3.
Od nekdaj lepe so mazde slovele, a lepše od CX-3 bilo ni nobene. Čeprav se s prirejenim Prešernovim verzom marsikdo ne bo strinjal – zgolj z drugim delom, saj so vse mazde všečne –, pa se vsaj nam zdi v svojem razredu vladarica, ko beseda nanese na obliko. Ta je sicer njen veliki adut, a za njeno morebitno vladavino ne odločilen. Pravzaprav ji do tega, da bi v Sloveniji osvojila srca še več kupcev, manjka le ena stvar – drugačen logotip na motornem pokrovu. Če bi bil Volkswagnov ali Renaultov, bi jih lani gotovo prodali več kot 410, ko jo je prehitelo kar šest neposrednih tekmecev in je bila Mazda komajda 19. najbolje prodajana znamka.
Toliko bolj, ker besedna zveza »pelje se dobro« za štirikolesnike iz dežele vzhajajočega sonca drži kot pribito. Celo s športno-terensko mazdo boste imeli občutek, da se peljete dinamično, pa čeprav to seveda ni njena nrav. Sploh tedaj ne, ko se v nosu vrti dizelski motor, ki bolj kot ne izpolnjuje lastnikovo željo po varčnosti; ta se kaže z nizko porabo goriva in se je ustavila pri številki 5,5 litra. A to še ne pomeni, da se z osebno naravnanim športnim terencem ni mogoče peljati tudi hitro, tako da bodo drugi prometni udeleženci videli, kdo je glavni na cesti. 105 konjičkov namreč v kombinaciji s tempomatom zagotavlja visoko potovalno hitrost, da bi bila kot zlata ribica, ki izpolni prav vsako voznikovo željo, pa ji manjka nekaj malenkosti… V prvi vrsti šeststopenjski samodejni menjalnik (doplačilo 1800 evrov) v kombinaciji s pametnim tempomatom. Tega smo preizkusili v večji CX-5, deluje od hitrosti 0 km/h, prepoznava prometne znake in ob prekoračitvi hitrosti opozori voznika. Seveda pa je lahko mazda še več kot zgolj udobna in pametna. Lahko je namreč tudi delovna mula, ki riga od veselja, ko je polno naložena in ji tudi najzahtevnejši teren ne predstavlja posebne ovire. Magična beseda je štirikolesni pogon, ki pa zahteva še eno doplačilo, znova 1800 evrov. Vsaj nam se zdi nepotrebno.
Kot je nepotrebno tarnanje, da na zadnji klopi ni dovolj prostora. Za (dva) otroka ga je namreč več kot dovolj, je pa mazda CX-3 tako ali tako pisana na roko športno navdahnjenemu paru, ki bo znal ceniti, da prtljažna luknja ob podrti klopi pogoltne 1260 litrov, kar je dovolj za večino športnih rekvizitov. Bo prepričala tudi kakšnega kriptozaslužkarja? Kot drugi avto vsekakor. Da bi ga imel kot prvega, pa je z 22 evrskimi tisočaki enostavno prepoceni…
