Če se v torek ne bi srečala ameriški predsednik Donald Trump in vodja Severne Koreje Kim Jong Un, bi bila danes skoraj gotovo prva medijska novica, da sta Grčija in Makedonija dosegli soglasje o imenu slednje. Premierja Grčije in Makedonije Aleksis Cipras in Zoran Zaev sta potrdila, da naj bi bila Republika Severna Makedonija novo ime za Bivšo jugoslovansko republiko Makedonijo (FYROM – Former Yugoslav Republic of Macedonia), kot se imenuje zdaj.
S tem naj bi se končal 27-letni spor med državama in počasi romalo na smetišče zgodovine eno izmed številnih balkanskih kriznih žarišč, ki stari celini kljub večletnemu zatiskanju vsaj enega očesa pred problemom ni dalo mirno spati.
Prva je na potezi Makedonija
Toda uresničevanje sporazuma, ki so ga v mednarodni skupnosti brez izjeme podprli, čaka dolga, trnova in predvsem negotova pot. Začelo se je v Skopju, in to ne preveč obetavno. Predsednik Makedonije Georgi Ivanov je namreč srečanje s premierjem Zaevom in zunanjim ministrom Nikolo Dimitrovom po dveh minutah končal, vstal in odšel, ker ni pripravljen podpisati »izdajalskega sporazuma«. Ivanov je sicer na položaj prišel s podporo nekoč vladajoče nacionalistične VMRO DPMNE bivšega premierja Nikole Gruevskega, ki je bil nedavno obsojen na dve leti zapora zaradi zlorabe položaja in ki nasprotuje vsem sporazumom z Grčijo, ki ne priznavajo sedanjega imena (Republika Makedonija).
Dolgoletni svetovalec predsednika makedonskega parlamenta in novinar, dopisnik RTV Skopje Todor Pendarov je v pogovoru za Dnevnik dejal, da mora sporazum najprej potrditi makedonski parlament. O tem bo odločal prihodnji teden, pri čemer je za ratifikacijo sporazuma, ki je mednarodni akt, potrebna absolutna večina.
Grčija naj bi nato do konca meseca odgovorila z zeleno lučjo za pristopna pogajanja Makedonije z EU in povabilo k članstvu v Natu. Potem je spet na vrsti Makedonija, ki naj bi se na jesenskem referendumu opredelila glede predlaganega imena. Šele nato bodo, če bo predlog na referendumu potrjen, spremenili ustavo, za kar pa bo v makedonskem parlamentu potrebna dvotretjinska večina. Te pa ta vlada trenutno nima. A tudi če uspe racionalnemu premisleku v Makedoniji do konca leta premagati nacionalistične strasti, bo treba znova počakati na odziv Grčije, kjer pa že vre.
Vodja grške konservativne opozicijske stranke Kiriakos Micotakis je sporazum označil za slabega, za izdajo nacionalnih interesov: »To, da so (Atene) s sporazumom sprejele obstoj makedonskega jezika in naroda, je nacionalni umik,« je poudaril. Premierja je obtožil, da se gre tajno diplomacijo, in dodal, da vlada v parlamentu nima večine za podporo dogovoru. A še bolj problematično je, da je že v torek vodja manjše koalicijske stranke Neodvisni Grki Panos Kamenos sporočil, da njegova stranka v parlamentu dogovora ne bo podprla. Če Ciprasu, ki bo parlament z dogovorom seznanil v petek, ne uspe prepričati koalicijskih partnerjev, da ga podprejo, bo vsa zgodba padla v vodo, tudi če Zaevu v Makedoniji uspe preskočiti vse čeri. Ali in koliko bodo EU na eni strani in ZDA na drugi uspele prepričati nasprotnike sporazuma, ni jasno. Je pa na dlani, da bo brez zunanjih palic in korenčkov v torek doseženi sporazum o imenu tako v Makedoniji kot tudi v Grčiji ostal zgolj mrtva črka na papirju.
