Toča se v Sloveniji pojavlja vsako leto, običajno takrat, ko je tudi največ neviht, prav tako je časovno in krajevno zelo omejen pojav. O toči navadno govorimo, ko so ledene kroglice nepravilnih oblik in velike od 5 do 50 milimetrov. Izjemoma je lahko toča tudi večja. Prav te ledene »žoge« na rastlinah naredijo veliko škode. Sicer lahko že drobno ledeno zrno – takrat govorimo o sodri – vidno poškoduje občutljive rastline, večja zrna pa naredijo luknje v listih in polomijo stebla. Najdebelejša zrna lahko poškodujejo tudi lubje na drevesih, prav tako brez težav polomijo manjše veje. Navadno plodovi prav zaradi udarcev začnejo gniti in propadejo, še preden dozorijo. Tudi če se rastlina ob pravilni negi regenerira, lahko pričakujemo slabši pridelek.
Po toči zvoniti je prepozno
Po bitki smo vsi generali, bi lahko rekli tudi po toči, pa vendar bi bil glavni nasvet vrtnarjem redno in skrbno spremljati vremenske napovedi in predvidevanja o povečani nevarnosti toče. Osnovno znanje, ki ga še vedno imajo stari ljudje in je temeljilo na opazovanju vetra in vrste oblakov, danes nadomeščajo drugi pripomočki, kot je denimo spremljanje ciklonov in vremenskih front s pomočjo številnih telefonskih aplikacij. Pa vendar je tudi v odnosu do narave preventiva boljša kot kurativa.
V specializiranih trgovinah lahko kupite mreže, ki jih uporabljajo predvsem nad trajnimi nasadi v sadjarstvu in vinogradništvu. Te so edini res zanesljiv način, kako obvarovati tovrstno kmetijsko pridelavo pred točo. Njihova postavitev sicer zahteva veliko začetno investicijo, zato je smotrno premisliti in narediti izračun, ali se nam to dejansko izplača. Prav tako mreža potrebuje močno konstrukcijo, kar pogosto kazi podobo našega vrta.
Če imamo na vrtu posamezne zelo dragocene rastline, morda naredimo le manjšo konstrukcijo samo nad njimi. Rastline, ki jih imamo v posodah (to velja tudi za balkon in terase), lahko zaščitimo tako, da jih pred nevihto umaknemo pod streho, nadstrešek ali vsaj ob steno. Pri tem pa moramo biti pazljivi, da bomo rastline res umaknili na varno mesto, saj točo običajno spremlja tudi močan veter.
Če so lonci pretežki ali so rastline zasajene v koritih na ograji, jih lahko pred točo zavarujemo tudi s kopreno. Pri tem tvegamo, da zaradi močnega vetra, ki navadno spremlja točo, kopreno odpihne ali ta zaradi divjega plapolanja poškoduje rastline.
Šok oslabi imunsko odzivnost
Po toči nikoli ne čakamo, da se bodo poškodbe same sanirale. Poškodovana rastlina je ranljiva za vse bolezni, pogoste so tudi močne okužbe. Zaradi šoka rastlini oslabi imunski odziv, zato je v takem primeru še kako pomemben hiter odziv s takojšnjim škropljenjem s sredstvi, ki vsebujejo biostimulante v obliki vitaminov in aminokislin. Tudi če rastlina ni preveč poškodovana, jo bodo hranila okrepila in pospešila novo, mlado rast.
Sicer pa lahko računamo tudi na pomoč narave, ki bo poskrbela, da se bodo stebla paradižnika, paprike, jajčevca in feferona, ki so ostala in so prva kolenca živa, sama obrasla. Žal se korenček, v nasprotju s peteršiljem, po poškodbah toče ne regenerira najbolje. Pozorni smo na pozni krompir (zgodnjega smo že pobrali), ki je izpostavljen krompirjevi plesni. Če pa je podoba na vašem vrtu res klavrna, se zapeljite do vrtnega centra, kjer zagotovo še dobite kakšno sadiko. Prav tako ni prepozno, da posejete semena, ki bodo v poletnih mesecih hitro kalila. Tako lahko junija, julija in tudi še avgusta posejemo grah, korenček in fižol. Morda bo pridelek manjši, a bo domač. Prav tako je še vedno čas, da posejete solato.
