Tišino v zalivu začnejo plemenititi udarci gumijaste žogice ob lesene loparje. Vzkliki. Smeh. Čof v vodo. Ah, blaženo veselje. Zazrem se v borovce nad sabo. Mogočne krošnje so obložene z mesnatimi iglicami in vse diši po smoli. Še malo se obrnem in moj pogled se ujame na obalnih skalah, ki uokvirjajo drobceno peščeno plažo. Zagledam dva elementa, ki sta še malo prej kolovratila po gumijastem čolničku, kako se presedata po skalah in nekaj šušmarita, zdi se, kot da zbirata dračje in ga zlagata na kup. Ja, točno to počneta, zraven pa iz starega časopisa trgata odslužene strani in

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.