Športno novinarstvo je najmanj novinarstvo od vseh, a tudi najbolj, če razumete; hitro se zgodi in nikoli nima časa, redko je premišljeno, skoraj nikoli dobro povedano, vedno je nabasano s skrajnostmi: bodisi z vehementnimi subjektivnimi sodbami bodisi s prekomernim tehničnim izrazjem; po navadi mu manjkajo ustrezna ločila, še največkrat vejice, pa tudi kakšen rodilnik, a koliko terenskega dela, koliko navdiha, koliko zapletenih mrež… 

Pisanje o nogometu me je naučilo, kako nujna je pozornost na malenkosti, ki se odvijajo vzporedno (v ozadju?) z velikimi zgodbami z n

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.