Kadar mačke ni doma, miši plešejo. Medtem ko se je Donald Trump v Kanadi izogibal srečanju na štiri oči s Thereso May, ki naj bi mu veliko telefonarila in mu šla na živce s svojim ravnateljskim tonom, je zunanji minister Boris Johnson doma rovaril proti njej. Na svetu ni ministra, ki ga nadrejeni ne bi odstavil, če bi ga tako kritiziral, kot je svojo šefinjo Johnson.

Mayeva bi mu morala že večkrat pokazati vrata vlade, pa mu jih ne more oziroma si ne upa, ker ga kot oklep varuje vloga enega od vodilnih kolovodij brexita. Če bi Mayeva Johnsona odstavila, bi zagovorniki izstopa iz EU ponoreli in jo zelo hitro spravili z oblasti.

Ravno brexitska pogajanja so bila razlog za to, da se je Johnsonu v družbi somišljenikov, okoli dvajsetih konservativnih donatorjev, jezik razvezal še bolj kot sicer, prav gotovo tudi pod vplivom alkohola. Čas je bil primeren: zdi se, da se Velika Britanija in Evropska unija na pogajanjih ne strinjata o ničemer zares vsebinskem razen o tem, da britanska vlada skoraj dve leti po referendumu nima načrta za brexit, ker se njeni nesoglasni ministri še vedno »pogajajo« med seboj.

Če bi se o brexitu pogajal ameriški predsednik…

EU je trenutno opazovalka prepirov v britanski vladi. Začelo se je s slabo prikritimi grožnjami ministra za brexit Davida Davisa, da bo odstopil, če Mayeva ne bo popravila predloga o začasnih carinskih odnosih z EU po izstopu Britanije. Manjkal mu je namreč datum do njihovega preteka, ki ga je Mayeva potem dodala (december 2021).

Nadaljevalo se je z nediskretnim govorom Johnsona na zasebni večerji z donatorji konservativne stranke, ki ga je nekdo na skrivaj posnel in spravil v javnost. Prevladuje celo prepričanje, da si je Johnson želel in da je vedel, da bo njegova kritika, ki je razkrila velika brexitska razhajanja v vladi, postala javna. Zunanji minister, znan po slikovitem besednjaku, je dejal, da vse bolj občuduje Donalda Trumpa in da »je vse bolj prepričan, da je v njegovi norosti metoda«. »Če bi se Trump pogajal o brexitu… kako fantastična misel! Si ga predstavljate pri izvajanju brexita? Vanj bi se spravil krvavo trdo. Zgodilo bi se vse vrste zlomov in kaosa. Vsi bi mislili, da je znorel, vendar bi dejansko nekam prišel. To je zelo, zelo dobra misel,« je dejal Johnson, ki je s hvaljenjem Trumpove sistematične norosti zelo očitno kritiziral šefinjo Mayevo, da z brexitom ne pride nikamor.

Johnson tudi misli, da bo Mayeva na koncu postala veliko bojevitejša z Brusljem. »Sprijazniti se moramo s tem, da utegne priti do propada (pogajanj), prav? Nočem, da bi zato kdor koli širil paniko. Nobene panike. V javno dobro, nobene krvave panike. Na koncu bo vse dobro. S sovražnikom se je treba spopasti. Moramo se in bomo se,« je Johnson Evropsko unijo razglasil za sovražnico. Ne prvič.

In vino veritas?

Povsem trezen verjetno ne bi razkril, kako globoka so razhajanja v vladi, saj je dejal, da je finančno ministrstvo v bistvu »srce tistih, ki bi radi ostali v EU« in da je strah zaposlenih, ki je po njegovem bedast, finančno ministrstvo spremenil v drgetajočo razbitino. To je niti malo prikrita kritika finančnega ministra Philipa Hammonda, ki je bil vedno za to, da Britanija ostane v EU. Ne brez razlogov, ki pa jih Johnson ne vidi, v veliki meri, zato ker ga zaslepljuje ambicioznost, da bi Mayevo zamenjal na čelu vlade. Ker si ga Mayeva zaradi brexitskega oklepa ne upa odstaviti, se je v Kanadi na Johnsonove eksplozivne trditve odzvala z mehko izjavo: »Boris ima močna stališča o brexitu. Imam jih tudi jaz.« Morda. Vendar je njen položaj tako šibak, da s svojimi stališči očitno nikakor ne more prevladati niti v lastni vladi.

Od pohval do pozivov k odstopu

Nekdanji konservativni vodja Michael Howard, prav tako goreči privrženec brexita, ki je Johnsona odstavil iz svoje vlade v senci zaradi laganja, pravi, da ima Johnson prav, da kritizira finančno ministrstvo in je celo pozval k čistki v tem ministrstvu, če je to, kar trdi zunanji minister, res. Laburistična opozicija pa je pozvala k Johnsonovi odstavitvi. Škotska prva ministrica Nicola Sturgeon prav tako: »Kateri koli premier, ki bi imel vsaj malo avtoritete, bi se že davno znebil Borisa Johnsona. Mislim, da ne bi smel biti v enem od visokih državnih položajev.« Tako mislijo tudi številni Britanci. Tudi tisti, ki ga imajo za političnega klovna. Sam pa očitno resno misli, da bo ne samo Ameriko, ampak tudi Britanijo kmalu vodil blondinec z odbito pričesko.