Nasino raziskovalno vozilo Curiosity, ki od leta 2012 vohlja po kraterju Gale na Marsu, je naletelo na dve pomembni odkritji. Vozilo je zaznalo nenavadna nihanja količine metana v atmosferi, prav tako je v kamninah našlo sledi organske verige. Slednje bi lahko pomenile, da je na rdečem planetu nekoč obstajalo življenje, medtem ko bi nihanja količine metana lahko bila povezana z iskanjem trenutnega življenja na Marsu, so zapisali pri Nasi. Ob tem so sicer dodali, da odkritji sami po sebi še nista trdni dokaz življenja na četrtem planetu od Sonca, sta pa zelo dobri popotnici za bodoče raziskovalne misije na površju in pod površjem tega planeta.
Kot je za Dnevnik povedal dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so znanstveniki na podobna odkritja v preteklosti naleteli tudi že drugod po vesolju: »Metan se najde. Saturnova luna Titan ima na primer atmosfero bogato z metanom in etanom. Zaradi velike oddaljenosti od Sonca, pa je tam temperatura tako nizka, da sta obe spojini utekočinjeni. Imamo torej metanov dež, metanske nevihte, vetrove... K sreči pa na Titanu ni kisika, torej ne bo nič eksplodiralo, kot bi bilo to s plinsko jeklenko na Zemlji. Organske molekule so našli tudi na Saturnovi luni Enkelad (pod ledenim površjem je obsežen vodeni ocean), podobna situacija je tudi na Jupitrovi luni Evropa. Avtomatske sonde za raziskave Marsa, Venere ter Jupitrovih in Saturnovih lun torej lahko odkrijejo marsikaj zanimivega. Od leta 2024 pa si lahko odkritje organskih spojin 'na daljavo' lahko obetamo tudi z ogromnim 40-metrskim teleskopom E-ELT, ki ga v Čilu gradi Evropski južni observatorij. Ta teleskop bo lahko analiziral kemično sestavo atmosfer planetov okoli drugih zvezd. Tako bi lahko potencialno zaznal tudi namige, da bi bilo kje kaj zanimivega.«
Odkrili vse potrebne gradnike za življenje
Curiosity je organske molekule sicer našel malo pod površjem tal izsušenega jezera v tri milijarde let starih sedimentnih kamninah. Organske molekule vsebujejo ogljik, vodik in morda razkrivajo tudi prisotnost kisika, dušika ter drugih elementov. Snovi, ki jih je na dnu izsušenega jezera našel Curiostiy so vsebovale vse potrebne gradnike za življenje, vključno s kemičnimi gradniki in viri energije, še pojasnjujejo pri Nasi, a dodajajo, da takšne molekule sicer pogosto povezujemo z življenjem, lahko pa nastanejo tudi z nebiološkimi procesi in zato same po sebi niso nujni dokaz obstoja življenja.
»Curiostiy ni določil vira organskih molekul,« je v Nasinem sporočilu za javnost pojasnila Jennifer Eigenbrode iz Nasinega centra za vesoljske polete Goddard, ki je vodilna avtorica enega od dveh člankov, ki sta bila v reviji Science objavljena na podlagi novih odkritij. »Ne glede na to, če gre za sled antičnega življenja, hrano za življenje ali pa so obstajale v odsotnosti življenja, je prisotnost organskih snovi na Marsu kemični namig o pogojih na planetu in procesih, ki na njem potekajo.«
»Molekule so skoraj gotovo nastale na Marsu, ni pa jasno, ali je nastanek povezan z izbruhi vulkanov, pri čemer so te molekule nastale na nebiološki način iz ogljikovega dioksida, ali pa imajo biološki izvor, kot je to pogosto na Zemlji,« je še pojasnil Zwitter.
Eigenbrode je zadovoljna tudi s tem, da so organske molekule odkrili le pet centimetrov pod površjem kamnine, saj je površje Marsa izpostavljeno sevanju iz vesolja, ki pomaga pri razgradnji organskega materiala. Kot pravi Zwitter je to dokaz, da se lahko take molekule tudi v tako neprijaznem okolju ohranijo milijardo let. Molekule, ki jih je odkril Curiostiy so bile sicer delci večjih molekul, ki še niso izhlapeli. Nekateri delci so vsebovali žveplo, kar je morda pripomoglo k njihovi ohranitvi, so še zapisali pri Nasi.
Na Marsu odkrili sezonsko »dihanje«
Znanstveniki so navdušeni tudi nad drugim odkritjem Curiosityja, ki razkriva sezonske razlike količine metana v Marsovi atmosferi. Metan so znanstveniki na Marsu doslej zasledili le v velikih nepredvidljivih izbruhih. Novo odkritje pa razkriva, da v kraterju Gale v toplih poletnih mesecih prihaja do dviga majhnih količin metana, medtem ko pozimi količine zopet padejo. Razlike so se ponavljale v obdobju skoraj treh marsovskih let oziroma skoraj šestih zemeljskih let. Tudi tu je mogoče, da bi nihanja nastajala po zaslugi kakšnih drugih kemičnih reakcij, a znanstveniki ne morejo povsem izključiti, da niso biološkega izvora.
»Nekaj več o slednjem bomo verjetno razumeli že julija, ko bo rezultate globalnih meritev metana v Marsovi atmosferi objavila sonda ExoMars, ki ob sodelovanju Evropske in Ruske vesoljske agencije kroži okoli rdečega planeta,« še pravi Zwitter.
Vodilni avtor članka o odkritjih nihanja metana Chris Webster z Nasinega laboratorija za reaktivni pogon pa je z odkritjem zadovoljen, saj gre za prvi primer ponovljivega vzorca, v vsem času ko na Marsu preiskujejo dogajanje v zvezi z metanom. Posebno zaslugo pri odkritju pripisuje dolgoživosti raziskovalnega vozila Curiostity, brez česar ne bi odkrili sezonskega »dihanja« na rdečem planetu.
