V kanadski prestolnici se danes začenja dvodnevni vrh sedmih najbolj razvitih držav na svetu (G7). Pred prihodom voditeljev v Ottawo so bila v ospredju predvsem razhajanja med Združenimi državami in preostalo šesterico (Francija, Nemčija, Italija, Velika Britanija, Kanada in Japonska) glede svobodne trgovine pa tudi drugih globalnih vprašanj, zaradi česar se je začelo govoriti, da gre za vrh G6+1. Gre za hudomušno vzporednico, saj se je vrh nekdaj imenoval G7+1, ko je v njegovem političnem delu sodelovala tudi Rusija, dokler je niso pred štirimi leti zaradi priključitve Krima izločili iz druščine.
Poleg številnih dvostranskih pogovorov, ki bodo letos potekali tudi na temo bližnjega torkovega vrha Severne Koreje in ZDA, je rezultat srečanj skupine G7 običajno sklepna izjava, v katero zapišejo svoje ugotovitve in dogovore. V ZDA so naklonjeni krajšim, konciznim izjavam, zlasti Evropejci rajši pišejo daljše in bolj podrobne. Vprašanje pa je, ali bo izjava sploh sprejeta, kajti že na lanskem vrhu v Italiji je bilo veliko zapletov, na koncu pa so k sklepni izjavi sprejeli opombo, da se o vsem pač ne strinjajo. Takrat je bilo jedro razhajanj ameriški odstop od globalnega podnebnega sporazuma, tokrat bo to verjetno vprašanje proste trgovine, potem ko je Bela hiša začela uvajati protekcionistične ukrepe na čelu s carinami na aluminij in jeklo. Gostitelj vrha, kanadski premier Justin Trudeau, je upravičevanje ameriških carin z zaščito nacionalne varnosti včeraj označil za smešno. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je druge voditelje pozval, da se ne smejo bati sprejeti dogovora brez ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Danes bodo na vrhu obravnavali zunanjepolitične teme. Sprejeli naj bi »zavezo k obrambi demokracije pred tujimi grožnjami«, govorili o sankcijah proti Rusiji in usodi iranskega jedrskega sporazuma. Jutri bodo govorili o enakosti spolov, grožnji plastičnih odpadkov, oceanih ter o podnebnih spremembah in čisti energiji. agencije
