O kronični kožni bolezni hidradenitis suppurativa (HS) bolniki neradi govorijo. Zaradi stigme dolgo prikrivajo včasih grozljivo boleče in neprijetne simptome, ki se jih pogosto sramujejo zaupati celo svojim bližnjim in zdravniku. Bolezen se namreč kaže z vnetnimi spremembami v podobi bolečih zatrdlin in ognojkov neprijetnega vonja, ki se pogosto pojavijo predvsem na intimnih predelih telesa. Zato se te dokaj kompleksne bolezni pogosto ne odkrije dovolj zgodaj in traja pot do pravilne diagnoze v povprečju kar dobrih sedem let, opozarjajo strokovnjaki, ki sodelujejo v svetovnem tednu ozaveščanja o tej neprijetni bolezni.
Zavzemajo se, da bi čim prej spregovorili na glas tudi o tej neprijetni bolezni, ki ne povzroča le včasih neznosnih fizičnih bolečin, ampak je lahko tudi čustveno in psihološko uničujoča, saj mnogi bolniki trpijo v tišini in se zapirajo vase. Breme bolezni je še toliko večje, ker obolevajo predvsem mladi v najbolj aktivnem življenjskem obdobju, med 20. in 30. letom, ko so še zlasti občutljivi za morebitno moteč estetski videz ali neprijeten vonj, ki spremlja ognojke.
Trajne posledice
Tudi pri nas bolezen, podobno kot v svetu, pesti približno odstotek populacije, pri mlajših ženskah pa do štiri odstotke. Zaradi prikrivanja bolezni je število obolelih s potrjeno diagnozo HS kajpak bistveno manjše, saj se tudi pri nas o bolezni skoraj ne govori in bolniki (pre)dolgo odlašajo z obiskom zdravnika. Zato bo dosežen pomemben napredek že, če se bodo začeli bolniki povezovati in izmenjevati izkušnje in lajšati tegobe vsaj preko facebooka, ocenjujejo strokovnjaki. Hkrati pa si želijo, da bi ozaveščanje vplivalo na lažjo prepoznavo bolezni in zgodnejšo postavitev diagnoze. To bi prineslo tudi pravočasnejše in učinkovitejše zdravljenje. Neustrezno zdravljena bolezen namreč hitreje napreduje in pušča na koži trajne in nepopravljive spremembe.
Kronična, vnetna, ponavljajoča se in izčrpavajoča bolezen HS nastane zaradi vnetja v dlačnem foliklu na delih telesa, kjer so prisotne apokrine žleze znojnice. Imenujejo jo tudi acne inversa ali inverzne akne. In čeprav se kaže s spremembami na koži, jo vse več raziskav povezuje z vnetno boleznijo, ki nastane zaradi nepravilnega delovanja imunskega sistema. Razvije se lahko pri kateri koli starosti, vendar je začetek bolezni najpogostejši pri mladih odraslih, ženske obolevajo trikrat pogosteje kot moški.
Boleči turi, ognojki ali vnetni vozliči se najpogosteje pojavijo pod pazduhami, v dimljah, na zadnjici in na področju genitalij. Tudi če ti znaki za nekaj časa izzvenijo, se bolezen ponavlja in napreduje. Bolezen ni nalezljiva, niti ni posledica okužbe ali morebitne neustrezne higiene, opozarjajo strokovnjaki. Veliko ljudi, ki bolezni ne poznajo, si namreč njene simptome razlaga napačno in izogiba stikom z bolniki, kar dodatno stopnjuje njihove stiske in težave.
Znaki bolezni
Prve znake bolezni prepoznamo po bolečih turih, ognojkih ali vnetnih vozličih na tipičnih lokacijah pod pazduhami, v dimljah, okoli zadnjice in genitalij, pri ženskah tudi pod prsmi. Zdravnika je treba obiskati, če se izbruhi pojavijo vsaj dvakrat v šestih mesecih, zdravnik pa potem oceni, ali je potrebna napotitev k specialistu dermatologu. Zdravila, ki bi bolezen pozdravila, še ni, z ustreznim in pravočasnim zdravljenjem pa je mogoče preprečiti in upočasniti napredovanje bolezni. Terapevtski pristopi vključujejo spremembo življenjskega sloga, lokalno in sistemsko terapijo ter kirurške posege. Zdravljenje je multidisciplinarno, vodi pa ga dermatolog.
Bolezen se razvija v treh stadijih. Za blage oblike bolezni so značilne majhne bunčice, črne pike ali posamezne ciste, bolniki s hujšimi oblikami pa lahko imajo številne ponavljajoče se ognojke, iz katerih izteka tekočina neprijetnega vonja. Kožne spremembe so lahko zelo boleče in neprijetne in pomembno vplivajo na zmanjšanje kakovosti bolnikovega življenja. Za zelo hudo obliki HS je značilno veliko število ognojkov in ogrcev, ki so med seboj povezani s številnimi kanali, iz katerih izteka gnojni izcedek neprijetnega vonja. Obolelo je celotno prizadeto področje, prisotne so tudi brazgotine in razjede.
Blažje oblike bolezni se zdravi z lokalnimi antiseptičnimi sredstvi in antibiotiki. Pri zmerni do hudi obliki je potrebna sistemska terapija z antibiotiki, sistemskimi retinoidi ali biološkimi zdravili. V vseh stadijih bolezni pa pridejo v poštev tudi kirurške metode zdravljenja.
Bolniki si lahko simptome lajšajo tudi sami, pri tem je najpomembnejši zdrav življenjski slog. Na splošno počutje in izboljšanje bolezni lahko vplivajo zmanjšanje telesne teže, redna telesna vadba in opustitev kajenja. Priporočljiva pa so tudi zračna in dovolj ohlapna oblačila.
