Zdravnikom, predvsem tistim na primarni zdravstveni ravni, bo poslej pri prepoznavanju krvnih bolezni v pomoč priročnik Kako brati krvno sliko. Pripravili so ga zdravniki kliničnega oddelka za hematologijo, kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike ter službe za specialno laboratorijsko dejavnost Pediatrične klinike, vsi z UKC Ljubljana.
Priročnik je namenjen ozaveščanju in boljšemu razumevanju izvidov krvne slike, je povedal urednik priročnika, hematolog prof. dr. Samo Zver. V večini primerov za diagnozo bolezenskega stanja zadošča že analiza, ki jo iz vzorca krvi bolnika opravi avtomatični analizator v laboratoriju. Laborant zatem pod mikroskopom pregleda več kot sto celic – to na izvidu zabeležijo v razdelku diferencialna krvna slika – in zdravnika, ki je bolnika napotil na krvno preiskavo, opozori, če vidi nenavadne celične oblike. Krvna slika je osnovna preiskava v medicini, je tudi poceni, je spomnil Zver. »Iz dobro narejene krvne slike je mogoče pri dveh tretjinah ali celo treh četrtinah primerov dobiti diagnozo bolezni, ponuja se na dlani, samo razbrati jo je treba znati,« je povedal Zver. Vendar hematologi ugotavljajo, da poznavanje krvne slike med zdravniki peša, s priročnikom želijo to področje ponovno približati zdravnikom in jim osvežiti znanje. Ločimo belo ali levkocitno, rdečo ali eritrocitno in trombocitno krvno sliko in na podoben način so v priročniku interpretirali izvide krvne slike, ki jih je vse mogoče opraviti v laboratorijih zdravstvenih domov.
Poglavje v priročniku je posvečeno tudi posebnostim krvne slike pri otrocih. Krvna slika in normalne vrednosti se pri otrocih razlikujejo od normalnih vrednosti pri odraslih. Večina laboratorijev okvire normalnih vrednosti interpretira v okviru vrednosti za odrasle in »to pripelje do nepotrebnih primerov, da se morajo starši iz Lendave pripeljati v Ljubljano na otroško hematološko ambulanto samo zato, da izvedo, da je otrokova krvna slika normalna«, je povedal prof. dr. Janez Jazbec. Pred letom dni so strokovnjaki za laboratorijsko medicino predlagali referenčne vrednosti za otroke s ciljem, da se te v slovenskem prostoru poenotijo. Zdaj je od laboratorijev odvisno, ali bodo te vrednosti uporabljali ali ne, je spomnila izr. prof. dr. Helena Podgornik, specialistka medicinske biokemije.
Škodljivo varčevanje pri preiskavah
Veliko težav je prineslo tudi varčevanje v zdravstvu, saj zdravniki s ciljem zniževanja stroškov bolnikov ne napotijo na krvne preiskave ali pa jih naročijo premalo. »V laboratorijih velikokrat ne vedo, kaj narediti, ko ugotovijo, da je treba narediti diferencialno krvno sliko, zdravnik pa tega ni naročil ali se celo razburja, ko želi laboratorij to narediti. Če imamo znake, da so potrebne dodatne preiskave, jih je laboratorij dolžan narediti, ker je to strokovno edino pravilno,« je povedala asist. dr. Alenka Trampuš Bakija iz službe za specialno laboratorijsko dejavnost Pediatrične klinike.
Pogosto se zgodi tudi, da zdravniki na primarni ravni napotijo bolnika v specialistično hematološko obravnavo po nepotrebnem. Tako številne napotitve pod zelo hitro vsebujejo v opisu bolnikovih težav pomanjkanje železa, ki tem merilom ne zadošča. Tak bolnik bi moral biti oskrbljen na primarni ravni, je povedal Samo Zver.
Priročnik so pozdravili tudi bolniki, čeprav je v prvi vrsti namenjen strokovni javnosti. »Pomembno je, da so družinski zdravniki ozaveščeni in prepoznajo krvne bolezni ali zaplete, ki se vidijo na krvni sliki, da so bolniki diagnosticirani hitro in da jih po nepotrebnem ne pošiljajo naprej,« je povedala Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo. Na združenje se pogosto obračajo ljudje, ki so dobili izvid krvne slike, ki pa ga zdravnik ni dobro pojasnil, in prosijo združenje, da jim ga interpretira. Pri tem združenje za pomoč zaprosi hematologe.
»Kar nekajkrat se je že zgodilo, da krvna slika ni bila tako nedolžna, kot je domneval družinski zdravnik,« je še povedala predstavnica bolnikov Kristina Modic.
