Walter Browne, divji v srcu

Walter Shawn Browne, sin Američana in Avstralke, je bil rojen v Sydneyju leta 1949, a se je družina kmalu preselila v ZDA. Prve uspehe je Browne vseeno dosegel pod avstralsko zastavo. Skoraj v enem dihu je leta 1969 osvojil naslova mednarodnega mojstra in velemojstra. Šele pri 25 letih je začel nastopati za ZDA, se preselil v Kalifornijo in takoj postal državni prvak. To je do sredine 80. let ponovil še petkrat in na večni lestvici ostal le za Fischerjem in Reshevskim. Ekipi ZDA je pomagal pri osvajanju štirih bronastih medalj na olimpijskih igrah, leta 1982 celo na prvi deski. Browne je dobro poznal otvoritve, a vedno znova v partiji iskal še nekaj več. Posledica so bile legendarne časovne stiske, vseeno pa je po nizu uspehov – omenimo gladko zmago v Wijk aan Zeeju 1974 – leta 1976 postal 15. igralec sveta. Med dvajseterico je s presledki ostal vse do sredine 80. let.

Walter je kot mladenič zbujal pozornost s hipijevsko opravo, sredi 70. let pa postal kralj ameriških odprtih turnirjev. Na teh kratkih turnirjih z le nekaj izvrstnimi nagradami in več sto igralci je vsak remi pomenil skoraj slovo od nagrade in Browne se je tu odlično znašel. Praviloma je dobil odločilno partijo. Rad je rekel: »Če je Bobby Fischer bog ameriškega šaha, sem jaz hudič.« Ti turnirji pa so s časom odvzeli nekaj objektivnosti njegovi igri. Ob šahu je zgodaj odkril dar za poker, ki mu je postal vsaj enakovreden vir zaslužka. Odličen je bil tudi pri backgammonu; strast do iger je bila prevelika, da bi se omejil le na šah, in morda zato v njem ni prišel prav do vrha. Leta 2014 je postal prvak obeh Amerik za igralce nad 65 let. Kljub letom je še naprej veliko igral, pa tudi pisal in predaval. Pred tremi leti je Walter po napornem tednu šaha in pokra umrl v spanju – kje drugje kot v Las Vegasu.