Richard Reti, raztreseni duh hipermodernizma

Richard Reti se je rodil v danes Slovaškem Pezinoku leta 1889. Že kot otrok je kazal velik dar za logiko in pristal na študiju matematike na Dunaju. Ni ga končal, diplomsko delo je ostalo v torbi, pozabljeni v kavarni, raztreseni študent pa se je zapisal šahu. Prvi poskusi niso dali uspeha. Po šestih letih nastopov je leta 1914 dobil pravo priložnost – vabilo v Mannheim. Svoj najtežji izpit dotlej je opravil izvrstno in bil le za Aljehinom, Vidmarjem in Spielmannom, ko je turnir prekinila vojna. Po njej se je Richard dokončno odločil za šahovsko pot, leto 1920 pa je že bilo njegovo: osvojil je veleturnir v Göteborgu. Odtlej je spadal med deset najboljših mojstrov, začel pa je – skupaj z Aronom Nimcovičem – tudi razvijati nove ideje, ki so že dobile ime: hipermoderna šola. Značilno zanjo je iskanje izjem v splošnih pravilih pa tudi nadzor središča s figurami namesto kmetov. Vse to je Reti leta 1922 predstavil v danes kultni knjigi Nove ideje v šahu.

Spomladi 1924 je bil povabljen na kandidatski turnir v New Yorku. S svojim sistemom je tam spravljal v zagato vso elito, v sijajni partiji pa »priskrbel« Joseju Capablanci prvi poraz po osmih letih! Reti je bil peti, končno je bil med največjimi. Nato se je odpravil na turnejo po Južni Ameriki, ob Aljehinu je veljal za najboljšega igralca »na slepo« in to je takrat unovčil. V Sao Paolu je leta 1925 postavil svetovni rekord – na slepo je igral 29 partij hkrati! A vse ima svojo ceno. S turneje je izčrpan dopotoval v Baden-Baden in doživel katastrofo. Odtlej je bilo uspehov malo in šele leta 1928 je Retiju z zmago na Dunaju uspelo stabilizirati formo in psihofizično počutje. Naslednjo pomlad je skromni in priljubljeni mojster zbolel za škrlatinko in po nekaj tednih umrl pri 40 letih. Ob številnih študijah, v katerih se prekrivata šah in matematika, je za seboj pustil danes priljubljeno Retijevo otvoritev.