Evropa zaskrbljeno pogleduje proti Italiji

Italijani so po treh mesecih burnih razprav in preobratov končno dobili delujočo vlado. V petek je namreč kot novi premier prisegel 53-letni Giuseppe Conte, profesor prava, ki pa doslej praktično ni bil politično dejaven. Čeprav vzpostavitev vlade vnaša nekaj prepotrebne gotovosti v italijanski politični prostor, precej bolj skrbi populistična in evroskeptična narava koalicije, ki jo sestavljata Gibanje petih zvezd, populistična stranka, ki jo je ustanovil popularni komik Beppe Grillo, ter skrajno desna Liga. Programa se ujemata na precej ključnih točkah, kot so protipriseljenska politika, povečanje državnega intervencionizma, povečanje državne potrošnje ter že omenjeni evroskepticizem. Stranki sta se sicer več tednov pogajali, a je še nedavno kazalo, da bodo napori zaman, saj je italijanski predsednik Sergio Mattarella izkoristil možnost veta na njihov izbor finančnega ministra, ekonomista Paola Savona, znanega po nasprotovanju skupni evropski valuti in Evropski uniji nasploh. Sprva je kazalo, da brez Savona koalicije ne bo, a sta se stranki dogovorili, da bodo za finančnega ministra postavili precej zmernejšega in relativno nepolitičnega Giovannia Tria, Savona pa premestili na manj občutljivo ministrstvo za evropske zadeve. Kljub protievropski naravnanosti novoustanovljene vlade pa ni pričakovati, da bi Italija naredila kakšne večje korake proti izstopu iz območja evra ali celo EU. Ustava je bila namreč spisana po padcu tedanjega diktatorja Benita Mussolinija in njen namen je bil ravno omejitev premierjeve moči, da bi preprečili morebitno ponovitev krvave zgodovine. Med drugim italijanska ustava tudi preprečuje razpis referenduma o izstopu iz EU, saj obvezujočih referendumov za mednarodne pogodbe po trenutni zakonodaji ni mogoče sklicati.