Zahtevane donosnosti na italijanske obveznice so se občutno zvišale že v začetku tedna, potem ko je italijanski predsednik Sergio Mattarella podelil mandat za sestavo vlade Giuseppeju Conteju, ki sta ga za predsednika vlade predlagali stranki Gibanje petih zvezd in Liga. Vodja populistične koalicije je izjavil, da bo nova vlada izvajala znatno prilagojen osnovni program, s čimer je trgom vlil le malo upanja glede uspešnosti reševanja visokega javnega dolga, brzdanja državnih izdatkov in težav v bančnem sektorju. Še večjo nervozo je na italijanski kapitalski trg vnesla novica, da bo nov finančni minister Paolo Savona, ki zagovarja izstop Italije iz evrskega območja. Zahtevana donosnost dveletne državne obveznice je tako pretekli teden porasla z 0,1 na 0,5 odstotka, zahtevana donosnost 10-letne italijanske obveznice pa se je povzpela skoraj na 2,5 odstotka, pri čemer je pribitek na nemško državno obveznico dosegel najvišji nivo po letu 2014. Za popoln preobrat je v nedeljo zvečer poskrbel italijanski predsednik, ki je zavrnil ministrsko ekipo, predvsem predlog novega finančnega ministra. S tem je zrušil prizadevanja za oblikovanje koalicijske vlade in odprl možnost novih volitev oziroma tehnične vlade.
Politična situacija se je pretekli teden močno zaostrila tudi v Španiji, kjer so opozicijski voditelji pozvali premierja Mariana Rajoya, naj odstopi zaradi korupcijskega škandala, ter proti njemu vložili zahtevo o glasovanju o nezaupnici. To se je odrazilo v 2,7-odstotnem upadu španskega delniškega indeksa, zahtevana donosnost španske 10-letne obveznice pa se je zvišala na 1,47 odstotka.
Pestro dogajanje se je nadaljevalo tudi v Turčiji. Turška centralna banka je po znižanju vrednosti turške lire glede na najpomembnejše svetovne valute na rekordno nizko raven, pri čemer je samo maja izgubila skoraj 10 odstotkov vrednosti, sredi tedna nepričakovano zvišala ključno obrestno mero za 300 bazičnih točk na 16,5 odstotka in nakazala pripravljenost po dodatnih ukrepih, da ubrani državo pred (še večjo) valutno krizo. Ukrepi centralne banke kljub temu niso prepričali vlagateljev, ki dvomijo, da bo centralna banka ukrepala neodvisno od Erdogana, posebno ob napovedi, da si želi na letošnjih predsedniških volitvah zagotoviti (še) večji vpliv na delovanje slednje. Erdogan je tudi sicer še nedavno kljub več kot 10-odstotni stopnji inflacije pozival centralno banko celo k znižanju obrestnih mer, s čimer bi še dodatno spodbudil gospodarsko rast.
Za nove pretrese je poskrbel tudi ameriški predsednik Trump z novo napovedjo glede uvedbe carin, tokrat na uvoz japonskih avtomobilov. To je med drugim prispevalo k negativni tedenski donosnosti japonskega borznega indeksa. Kljub vsem pretresom so globalne borze v preteklem tednu dosegle v povprečju pozitivno evrsko donosnost, kar je v veliki meri posledica upada vrednosti evra, ki je denimo pretekli teden glede na dolar izgubil približno 1 odstotek. Pozitivno so po evrski donosnosti izstopale ameriške delnice, k čemur je pripomogel tudi Fed, ki je kljub sicer dobrim gospodarskim podatkom v ZDA nakazal, da se centralnim bankirjem še ne mudi z dvigom obrestnih mer.
