Državno odvetništvo je tožbo proti Rebercu vložilo leta 2012 in zahtevalo plačilo škode, ki jo je s prekomernim in neupravičenim nakupovanjem povzročil od leta 2007 do 2010, ko je bil veleposlanik v Španiji. Koprsko delovno sodišče je lani spomladi tožbo države zavrnilo, saj je ugotovilo, da Reberc zaradi duševne bolezni ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj in imeti svojega ravnanja v oblasti, zato ni bil odškodninsko odgovoren za povzročeno škodo. Državno odvetništvo se je na sodbo pritožilo, a je višje delovno in socialno sodišče pritožbo lanskega novembra zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Višji sodniki so pri tem ocenili, da je odločitev sodišča povsem odvisna od mnenja sodnega izvedenca.
Pridobljena mnenja povod za predlog o obnovi postopka
Na državnem odvetništvu pa so po zaključku odškodninskega spora iz medijev izvedeli, da so prej in tudi pozneje v kazenskih postopkih proti Rebercu sodniki prav tako pridobili izvedenska mnenja glede tega, ali je obtoženi razumel svoja ravnanja in jih imel v oblasti, pri čemer so ta mnenja tudi drugačna od tistega, ki ga je pridobilo koprsko delovno sodišče. Zato je državno odvetništvo v že pravnomočno zaključenem postopku glede plačila odškodnine vložilo predlog za obnovo postopka kot izredno pravno sredstvo.
Višja državna odvetnica Mojca Ivančič Jelačin je glede pravočasnosti vložitve predloga za obnovo postopka na današnjem naroku navedla, da so je bil sklep drugostopenjskega sodišča strankam vročen 2. novembra lani, sami pa so predlog vložili 30. novembra.
Reberca tudi tokrat ni bilo na obravnavi
Na predlog Reberčevega odvetnika Tomaža Toldija je sodišče v nadaljevanju izločilo javnost iz današnjega naroka v delu, v katerem se je obravnavalo zdravstveno stanje obtoženega Reberca. Slednji se obravnave ni udeležil.
Državno odvetništvo se sicer sklicuje na izvedensko mnenje psihiatra Petra Preglja, izdelano za potrebe postopka pred ljubljanskim okrožnim sodiščem, ki je pritrdilno odgovoril glede Reberčeve prištevnosti v času kaznivih dejanj. Pregljevo mnenje je tudi v nasprotju z mnenjem izvedenca Dragana Terziča, ki pa je bilo podlaga za odločanje v tem primeru.
Na vprašanje, zakaj državno odvetništvo ni predlagalo novega izvedenca, če se ni strinjalo s Terzičevim mnenjem, je Jelačinova pojasnila, da nestrinjanje z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
