Terzič je strokovno ocenil, da je Reberc bolezen zaradi nadpovprečne inteligence pred selitvijo v Madrid uspel prikrivati, a nato funkcije od februarja 2007 dalje ni bil sposoben opravljati. Reberc je namreč slišal glasove, imel je občutek, da ga zasledujejo, obsesivno-kompulzivna motnja pa se je navzven odražala v povsem iracionalnih dejanjih kopičenja nepotrebnih stvari. O bolezni ni nikomur povedal nič.
Bolnik pri psihotični motnji ni sposoben oceniti realnosti, pač pa reagira v skladu s tem, kar sam občuti kot realno, je pojasnil Terzič. Reberc je imel sicer vmesna obdobja miru, a je bila bolezen vseskozi prisotna. Glede dejanj, ki jih je storil pod vplivom teh motenj, je Terzič pojasnil še, da je bila Reberčeva »realitetna kontrola« povsem zabrisana. Tudi če se je kdaj pa kdaj zavedal, da to, kar počne, ni v redu, pa se tem dejanjem ni mogel upreti.
S tem pričanjem se je sklenil dokazni postopek, sodišče pa bo sodbo stranema sporočilo pisno. Pravobranilstvo v imenu zunanjega ministrstva od Reberca terja 103.646 evrov. Reberc je v času svojega mandata od februarja 2007 do avgusta 2010 med drugim nabavil 1800 kozarcev, 77 cedilnikov, 100 zajemalk, pet vrtalnih strojev, 11 sekir, 15 macol, 107 izvijačev, za 4700 evrov žarnic. Z davkoplačevalskim denarjem je kupil še za 11.490 evrov orodja, knjižnega gradiva, ki presega letno kvoto za osnovna sredstva, za 40.200 evrov goriva itd. Med najbolj nenavadnimi nakupi je bil glodavec puščavski skakač.
