Peter Schreyer, Laurens van den Acker in naš Robert Lešnik sestavljajo trojico, ki je tudi zaslužna za to, da se avtomobili znamk Renault, Kia in Mercedes-Benz prodajajo kot vroče žemljice, saj so oblikovno prepoznavni in všečni. Ker ljudje različno dojemamo svoj sanjski avto, sploh v različnih življenjskih obdobjih, mora biti oblikovalec vizionar, sposoben brati misli, ob sebi ali natančneje nad sabo pa mora imeti tudi predsednika uprave, ki njegove zamisli podpira in jim prižge zeleno luč. Prav v tem se skriva odgovor na vprašanje, zakaj so med konceptnimi in serijskimi avtomobili tako velike razlike. Oblikovalci pravijo, da je konceptni avto razmeroma preprosto narediti, serijskega, ki bi bil videti kot konceptni, pa težje, saj morajo upoštevati številne omejitve in sodobno tehnologijo ter narediti serijski avto, ki bo še znotraj cenovnih omejitev. Pogosto je pač tako, da je tisto, kar je videti lepo, tudi zelo drago.
Avtomobili so se v zadnjih 100 letih oblikovno močno spremenili, spremembe pa so se vrstile skorajda vsako desetletje. Če danes primerjamo Fordov model T, ki je s tekočega traku zapeljal leta 1908 in osvojil srca 15 milijonov voznikov, ter kakšnega sodobnega forda, je med njima bore malo podobnosti, kar seveda ne čudi, saj je bil od tedaj razvoj sodobnih tehnologij na področju varnosti in udobja neverjeten. Tudi zato danes avtomobili niso zgolj prevozno sredstvo, temveč veliko več. Da se danes v avtomobilu počutimo dobro, je zasluga tudi oblikovalcev, ki se morajo zavedati, da je včasih funkcionalnost pomembnejša od oblike. Oblikovalci sicer opravljajo tvegan posel. Če nekajkrat pokažejo napačen avtomobil, se pravi takšnega, ki upravnemu odboru ni všeč, jih hitro zamenjajo. In to se v avtomobilski industriji dogaja ves čas. Čeprav danes njihovo delo v veliki meri poteka s pomočjo računalnikov, to še ne pomeni, da več ne rišejo. Osnova njihovega dela je, da znajo zadeti razmerja in da se že z risbe vidi, ali gre na primer za manjši ali večji kupe.
Avtomobilsko oblikovanje je kompleksno in se ne rodi kar čez noč. Z oblikovalci vedno sodeluje tudi oddelek trženja, ki raziskuje smernice v prihodnosti. Razvoj avtomobila še vedno traja (najmanj) štiri leta, ne glede na vse računalnike. Oblikovalec mora zato razmišljati štiri leta vnaprej. Upoštevati slog podjetja in smernice, ki jih lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti. Uspeh vozila je odvisen tudi od tega, ali je oblikovalec zadel okus kupcev v prihodnosti. Nekateri avtomobili so oblikovani večno in so všečni tudi tedaj, ko jim je dejansko že potekel rok trajanja. To je njihov največji uspeh – da oblika ne zastara. Na veselje nas, potrošnikov. Sedeti za volanskim obročem lepotca je namreč nepozaben občutek. Pa čeprav je lepo pogosto drago…
