S podpisom dogovora o sodelovanju pri ureditvi in povezovanju skoraj 50 kilometrov kolesarskih poti skozi pet občin so župani Škofljice, Grosupljega, Ivančne Gorice, Žužemberka, Dolenjskih Toplic ter minister za infrastrukturo Peter Gašperšič naredili pomemben korak k ureditvi te vse pomembnejše in zaželene infrastrukture. Občine morajo skupaj z direkcijo za infrastrukturo najprej določiti končno traso kolesarskih povezav ter obseg in obliko financiranja.
Steza je le tretjina celotne zgodbe
Kot pravi Vlado Kostevc iz Turističnega društva Suha krajina, je cesta Ivančna Gorica–Žužemberk–Črnomelj oziroma Partizanka zelo obremenjena in s tem nevarna za kolesarje. »Z omenjenim projektom 4P kolesarje umikamo z nevarnih regionalnih cest in zagotavljamo prijetno in varno kolesarjenje.«
Po besedah Aleša Gedriha, vodje investicijskega projekta kolesarskih povezav pri Direkciji RS za infrastrukturo, je naslednji korak uvrstitev projekta v državni proračun, sledijo izdelava investicijske dokumentacije, odkup zemljišč in gradnja. Projektna dokumentacija naj bi bila izdelana v prihodnjem letu, gradbena dela bi stekla leta 2020, končana bi lahko bila do leta 2023. Kot je dejal Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste na direkciji, bo večina kolesarskih poti urejena v okviru že uveljavljenih po manj obremenjenih cestah, manjši del bo novogradenj. A kot opozarja, kolesarske povezave v celotni zgodbi pomenijo le tretjino. »Če bomo imeli samo infrastrukturo, nismo naredili nič. Povezati se bodo morali lokalne turistične in druge organizacije ter ponudniki, da bo kolesarska pot res imela želeni učinek.«
Treba je tudi kaj iztržiti
Kot dodaja Willenpart, želimo kolesarja turista privabiti, zato mu moramo kot regija in družba tudi kaj ponuditi. »Seveda je pomembna prometna varnost. Toda hkrati moramo znati predstaviti naravno in kulturno dediščino in okolje ter tudi v turistični ponudbi iztržiti kak evro.« Omenjeno kolesarsko pot skozi pet občin, ki so jo poimenovali 4P (prijetna pot prijateljstva in povezovanja) in ki naj bi se navezala na pot Sava-Krka bike (ta poteka do Obrežja), naj bi uredili in primerno označili v petih letih, ko se konča tudi sedanja finančna perspektiva. Tako bo po Gašperšičevih besedah od Ljubljane pa vse do Obrežja speljana kakovostna kolesarska žila, na katero se bodo lahko kasneje priključevale druge kolesarske povezave.
»Pri razvoju kolesarskih povezav želimo narediti preboj,« dodaja Gašperšič. »Na ravni države želimo narediti nekakšen kolesarski križ glavnih povezav. Stezo od Rateč do Ljubljane smo označili pred dvema letoma, zdaj gremo po dolini Save, podobno načrtujemo od avstrijsko-madžarske meje do Maribora in naprej proti Ljubljani ter na drugi strani proti Kopru oziroma italijanski in hrvaški meji,« pojasnjuje. Do leta 2023 naj bi imela Slovenija po njegovih besedah urejeno mrežo več kot tisoč kilometrov državnih in regionalnih kolesarskih poti, v kar naj bi vložili skoraj 250 milijonov evrov, od tega 60 odstotkov prispeva država, preostalo občine in drugi viri. Samo za to je v proračunu za letos in prihodnje leto zagotovljenih 18 milijonov evrov.
