Ajdovščina.
Vsem rojakom po širnem svetu naznanjamo, da smo vsi zdravi in vam izročamo tem potom iskrene pozdrave. Ajdovci.
Slovenec, 29. maja 1918
Goriške Binkošti.
Stara navada, streljati ob velikih praznikih z možnarji, je zopet oživela na Goriškem. Možnarji so sicer odpadli, kdo bi se pa tudi posluževal tako zastarelih predmetov, ko imamo na razpolago moderne priprave in razstreliva, proti katerim je navaden smodnik pravi smrkovec. Ročne granate vseh vrst in vseh oblik, avstrijskega, italianskega, francoskega in angleškega izvora, granate, mine, bombe, patrone, vse imamo v zalogi. Na binkoštno nedeljo je šla taka zaloga v zrak na koncu Solkana, katerega bi bilo kmalu konec. Mnogo ga ni moglo poškodovati, ker je že itak poškodovan, šipe pa so vse popokale ne morda vsled zračnega pritiska, pač pa vsled tega, ker so šipe »Ersatz« nič vredno nadomestilo, ki mu škoduje vsaka sapica. V ponedeljek je pa šla na Rojcah v pijonirski vojašnici tik Šandreža zaloga puškinega streliva v zrak oziroma je hodila v zrak, ker so trajale eksplozije cele tri ure. Pihal je slučajno ugoden veter, da bi pihal od nasprotne strani, se bi se vnela zaloga min. Iz Šandreža je zbežalo vse ljudstvo ne radi strahu, pač na radi užitka: gledati ta prizor iz daljave. (…)
Slovenski narod, 25. maja 1918
Zopet nesreča z ekrazitom.
V sredo popoldne se je zgodila v Sp. Šiški na Vodovodni cesti zopet nesreča z ekrazitom. Otroci so se igrali: dali v pesek ekrazit in smodnik, ki ga je prinesel nek deček z Gorišk, napeljali so skozi pesek vžigallino vrvico, jo prižgali ter čakali kaj bo. Ekrazit in smodnik sta eksplodirala in poškodovala zraven stoječe otroke (…) Čim dalje več se dogaja nesreč, mesto manj. Vsled tega ponovno apeliramo na stariše, da naj pouče svoje otroke ter jim odvzamejo vse eksplozivne snovi.
Naprej, 24. maja 1918
Zopet nesreča.
Sedaj poročamo že o četrti nesreči, ki se je pripetila v delavnici tvrdke Badoni. Ta tvrdka je bila prevzela pobiranje granat po okolici kakor tudi praznjenje istih. Tako delo je sila kočljivo in nevarno. Vedno se pripeti večja ali manjša nesreča. V četrtek je praznil eden in tridesetletni Buffolini Franc iz Štandreža granato. Čeprav se vsi delavci zavedajo življenjske nevarnosti, in je tudi Buffolin delal z vso previdnostjo, nesreča je hotela, da je granata razpočila in ga težko ranila na levi nogi. Tovariši so mu takoj priskočili na pomoč; ko so se pa prepričali, kako nevarna je rana, so ga takoj spravili s kamjonon v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so mu operirali nogo.
Edinost, 7. avgusta 1926
Prepozno.
Sedaj se komaj vidi, kako važno bi bilo, če bi se bile odstranile granate pravočasno, t. j. v zimskem in pomladanskem času, ko ni bila še zemlja poraščena in je vsaka granata koj »padla v oči« (uradni izraz). Sedaj pa raste visoka trava, ki popolnoma pokriva tla in granate. Kosec zadene s koso ob granato in v bolnišnici se zviša število poškodovancev. Tupatam posmuka s travo vred konj, krava ali vol za vrvico in v dotični občini se prodaja koj na to meso po 16 do 18 K kg. Drago je sicer to meso, toda če bi ne bilo granat, bi naše ljudstvo ne imelo nikoli priboljška. Konji so se na ta način ponesrečili, voli, krave, samo o oslih nismo še slišali nobene nesreče. To pa ne morda radi tega, ker so postali osli pametni, marveč za to, ker jih ni, vsaj tam ne, kjer bi morali biti. Ne človek, ne žival nista več varna pred ročnimi granatami, ki odtegujejo obnovi delavne moči.
Slovenski narod, 25. maja 1918
Drobiž z Goriškega.
V Bukovici je kosil posestnik travo, zadel s koso ob ročno granato in trpi sedaj v bolnišnici, kjer se nahaja tudi sin trgovca s sadjem, Vescovo, katerega je tudi poškodovala ročna granata. V Šempasu je prebila zadnji čas neki ženi koleno, fantu je pa odstrelila patrona prste. O enakih nesrečah smo zvedeli tudi iz Rihemberka in z Loma.
Slovenski narod, 25. maja 1918
Pozor na bombe in ročne granate!
Po nalogu vrhovnega poveljstva opozarja občina ljudstvo ponovno na veliko nevarnost, ki izhaja od bomb in ročnih granat. Priporoča se vsem, da opozorijo posebno otroke na zelo nevarno igro z omenjenimi projektili.
Edinost, 23. maja 1919
Vedno še nesreče z granato.
V tržaško bolnišnico so prepeljali Štefana Mezevšeka iz Vrh na Goriškem, katerega je teško ranila v zemlji zavita granata, ko je kopaje zadel z orodjem na njo. Koliko nesreč čaka še uboge Goričane vsled tega vražjega semena vojne po naših poljih!
Edinost, 22. maja 1920
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
