Slovenija je na novi svetovni lestvici konkurenčnosti, ki jo objavlja švicarski Mednarodni inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), z lanskega 43. mesta napredovala na 37., kar pomeni enega največjih skokov med državami in najboljši dosežek po letu 2009, ko smo bili 32. Največji napredek smo dosegli pri gospodarski uspešnosti, kjer smo se povzpeli za kar 18 mest (s 47. na 29.). Še naprej smo najbolje ocenjeni pri infrastrukturi, napredovali smo z 31. na 28. mesto, v spodnjem delu lestvice pa ostajamo pri vladni učinkovitosti (tako kot lani smo 42.) in pri poslovni učinkovitosti, kjer smo med 63 državami šele na 47. mestu.
Ključni dejavniki privlačnosti Slovenije so usposobljena delovna sila, visoka izobrazbena raven in zanesljiva infrastruktura, največje slabosti pa neusposobljene vlade, neučinkovit pravni red, nekonkurenčna davčna ureditev, nestabilna in nepredvidljiva politika, podjetjem neprijazno okolje, neučinkovita delovna razmerja, nekakovostno upravljanje podjetij in otežen dostop do finančnih virov.
Na področju gospodarske uspešnosti dosegamo najboljše rezultate pri mednarodni trgovini, kjer smo celo 8. na svetu, in pri cenah (10.), najslabše pa pri mednarodnih investicijah (54. mesto). IMD med glavne prednosti Slovenije uvršča visok izvoz blaga, visoko realno rast bruto investicij v osnovna sredstva in visoko realno rast BDP, med ključne slabosti pa neposredne tuje investicije. Poleg povečanja obsega tako domačih kot tujih investicij nam kot izzive naslavlja nastajanje startup podjetij in ureditev kadrovske vrzeli.
Pri vladni učinkovitosti je najbolje ocenjen družbeni okvir, precej slabo pa javne finance in poslovna zakonodaja ter še zlasti fiskalna politika, kjer smo šele 55. V IMD med našimi prednostmi izpostavljajo enakomerno porazdelitev dohodka, majhne razlike med plačami moških in žensk ter sorazmerno majhno število postopkov za ustanovitev podjetja. Med slabostmi pa visoko stopnjo prispevkov za socialno varnost, rigidno delovno zakonodajo in državno lastništvo v podjetjih. Ključni izzivi so nadaljnje davčno prestrukturiranje z uvedbo nepremičninskega davka, znižanje davka na dobiček ter spremembe pri dohodninski lestvici, modernizacija javne uprave, celovita zdravstvena reforma, izboljšanje delovnopravne zakonodaje ter učinkovitejše črpanje evropskih kohezijskih sredstev.
Slabo vodenje podjetij
Pri poslovni učinkovitosti se najbolje uvrščamo pri produktivnosti in učinkovitosti, čeprav smo tudi na tem področju padli z lanskega 27. na 34. mesto. Še precej slabše ocenjujejo trg dela in finance. Slovenske prednosti so učinkovitost srednjih in malih podjetij, uporaba digitalnih tehnologij, agilnost podjetij in zadovoljstvo kupcev, slabosti pa težave z nadzornimi sveti, odsotnost vajeništva, nizka fleksibilnost trga dela, pa tudi kredibilnost menedžerjev. Ključni izzivi so izboljšanje korporativnega upravljanja, pospeševanje procesov internacionalizacije in digitalizacije ter preprečevanje bega možganov.
Na področju infrastrukture so glavni izzivi modernizacija železnic, modernizacija cestne in letališke infrastrukture, prenova inovacijskega sistema, ukrepi za razvoj visokotehnoloških podjetij ter prilagajanje šolskih učnih programov.
Največji skok uspel Avstriji
Na vrh lestvice konkurenčnosti so se sicer povzpele ZDA, ki so bile leta 2017 četrte, medtem ko je lani vodilni Hongkong zdrsnil na 2. mesto. Singapur je zadržal 3. mesto, Švica pa je zdrsnila z drugega na 5. mesto. Najuspešnejša država EU, Nizozemska, je četrta.
Največji skok je letos uspel Avstriji, ki se je prebila s 25. na 18. mesto, poleg Slovenije pa se je za šest mest (na 33.) uspelo prebiti še Portugalski. Nemčija je izgubila dve mesti in je 15., Velika Britanija je 20. (lani 19.), Francija 28. Med državami nekdanjega vzhodnega bloka je najvišje uvrščena Češka na 29., tik pred Slovenijo, na 36. mestu, pa je Španija. Italija je šele 42., Rusija 45., še pred kratkim tako opevana Slovaška 55., medtem ko je Hrvaška med skupaj 63 državami pristala na 61. mestu.
