Otok, ki leži približno dva tisoč kilometrov od afriške celine, se razprostira na malce več kot dva tisoč kvadratnih kilometrih. Večino milijon in tristo tisoč prebivalcev sestavljajo domačini – kreolci, pretežno potomci sužnjev, ki so jih Francozi iz Afrike in z Madagaskarja pripeljali na svoje plantaže sladkornega trsa. Tukaj je še multietična skupnost Indijcev, Afričanov, Kitajcev in Evropejcev – predvsem Francozov, ki govorijo francoski in angleški jezik.
Zgodovinska dejstva pričajo, da je leta 1598 na otoku prvi pristal nizozemski admiral Wybrand Van Warwyck in poimenoval otok Mauritius po takratnemu vodji svoje dežele, princu Mauriceu von Nassauu. Nizozemci so ustanovili majhno kolonijo leta 1638, od koder so potem izvažali ebenovino, ki velja za dragoceni les. Nizozemska kolonija je bil otok do leta 1710, pozneje so ga prevzeli Francozi, med letoma 1715 in 1810, nazadnje je bil otok angleška kolonija.
Neodvisna država od Angležev je bil otrok od leta 1968 in ravno letos državljani praznujejo petdeseto obletnico neodvisnosti. Od leta 1992 je Mavricij republika.
Čari tropskega rastlinstva
Glavne gospodarske panoge so turizem, tekstilna industrija in sladkorna proizvodnja, saj je velik del otoka pokrit s sladkornim trsom. Tega izkoristijo do maksimuma, saj ga uporabijo v celoti – od stelje in krme za živali, za prekrivanje slamnatih streh (od senčnikov na plažah do streh hotelov in bungalovov), za sladkor v vseh odtenkih, od belega do vseh odtenkov rjave, do destilacije in pridobivanja ruma. Turiste z vsega sveta očarata ogleda tovarne sladkornega trsa in tovarne ruma, ki ga pridelujejo iz sladkornega trsa in je tipični proizvod tega otoka.
Večina prebivalcev je zaposlenih v turizmu in so zelo prijazni. Otok povezujejo večje dvopasovne prometnice in ob konicah je na cestah pravi kaos. Po cestah vidiš vse vrste sodobnih avtomobilov, vendar so njihove cene precej višje kot v Evropi.
Pred tremi leti so prenovili letališče, ki je zdaj veliko, sodobno in moderno. Vsak dan sprejme vsaj petindvajset velikih čezoceanskih letal letalskih prevoznikov Air France in Lufthansa, ki imata direktne lete iz Evrope. Odlične povezave z otokom so tudi prek Emiratov in Carigrada (tudi iz Ljubljane). Let Ljubljana–Istanbul denimo traja poldrugo uro, naprej do Mauritiusa potrebujete še dobrih devet ur. Potovanje sicer ni kratko, je pa sprememba, ko se iz sive in mrzle Slovenije čez noč pojaviš v toplih in zelenih tropih, res vredna tega potovanja.
Mauritius je zelo zelen otok in ima veliko rajskih plaž s turkiznim morjem in koralnim grebenom, ki obdaja ves otok. Opazujete lahko tropske živopisne ribice, morske želve, morske zvezde in ježke z deset centimetrov dolgimi bodicami, številne pisane korale… V neposredni bližini obale se lahko pobliže spoznate tudi z delfini in kiti. Izleti na bližnje otoke Ile aux Cerfs, Ile de Gabriel in Ile des Deux Cocos so balzam za dušo in telo.
Flora in favna sta tropski. Veliko vlage omogoča precej zelenja, vsepovsod je polno palm vseh vrst in eksotičnega cvetja. Sprehod v naravi pogosto dopolnijo pojoče ptice, netopirji, kuščarji ali gigantske želve, s katerimi si lahko zrete iz oči v oči. V safari parku se lahko sprehodite z levi in divjimi mačkami, doživite mini safari, si ogledate park ptičev in se sprehodite po lepi naravi. Kdor ima rad sadje, bo prišel na svoj račun. Poleg ananasa, ki je tukaj zelo majhen, a nadvse okusen, so izredno polnega okusa tudi mini banane, papaja, avokado, pomaranče, grenivke, kokos, pasijonka in lubenica.
Večina hotelov ima v ceno že vključeno možnost ukvarjanja s številnimi vodnimi športnimi aktivnostmi. Plavutke in masko za potapljanje na dah si lahko izposodite skorajda na vsakem koraku, preizkusite se lahko v kajaku, na jadralni deski, mini jadrnici, pedolinu, supu, za manjše doplačilo lahko smučate na vodi, se vozite z vodnimi blazinami ali padalom… Skratka, kdor želi preživeti aktivne počitnice, bo to zlahka uresničil. Vsekakor se je pa treba pred dejavnostmi dodobra zaščititi s sončnimi kremami, saj sonce v bližini ekvatorja neusmiljeno pripeka.
