»Jutranjika« Grego Javornika lahko radijski poslušalci slišijo predvsem od 2. do 6. ure zjutraj. Tisti, ki ga dobro poznajo, pravijo, da je eden redkih, ki nimajo težav z zgodnjim vstajanjem, da obožuje hitrost, je velik ljubitelj psov, družinski človek in gurman. Njegova dobra lastnost je veliko srce, pomagal bi vsem, ki kaj potrebujejo, dodajajo.
Svojo popotniško žilico je radijec začutil že v zgodnjem otroštvu. »Potoval sem že kot otrok skupaj z mamo. Predvsem sva raziskovala Evropo. Spoznaval sem novo okolje, različne kulture itd. Potovati sem začel kmalu za tem, ko sem naredil vozniški izpit. Takrat se mi je dobesedno odprl svet.«
Na pot se radijski voditelj vselej skrbno pripravi. Prvo pravilo pri njem je, da poskrbi za to, da je njegovo vozilo brezhibno, če seveda potuje z njim. Prav tako se vselej pozanima o tem, kaj je dobro vedeti o kraju, kamor se odpravlja, nato pa poskrbi še za vse, kar mora biti v potovalni torbi.
Strah pred letenjem
Potovanja so zanj popolna sprostitev. Predstavljajo mu odklop od vsakdana. Na to, kje mu je bilo najljubše in kam bi se rad vrnil, Grega ne najde odgovora. »Lokacij je kar nekaj. Ampak če bi se moral odločiti za eno, je to zagotovo potovanje v Černobil,« priznava. Že kot otrok je sanjal, da se bo nekoč lahko sprehodil skozi zapuščeno mesto Pripjat, in sanje so se mu uresničile lani, ko se je tja odpravil skupaj s prijatelji.
»Res je poseben občutek, ko si 1800 kilometrov stran od doma, v mestu, kjer skoraj ni žive duše. Poskušaš si predstavljati, kako je bilo še v času, ko je mesto živelo. Danes so tam zapuščene stolpnice in izpraznjene izložbe. Vse, kar slišiš, je veter, vse, kar vidiš, je goli beton.«
Ne boste verjeli, toda Grega, ki velja za neustrašnega in trdnega moškega, ima velik strah pred letenjem. »Nisem za v potniško letalo,« ne skriva svoje bojazni. V vojaškega lovca bi z lahkoto sedel, pravi, tudi s helikopterjem bi se soočil, medtem ko se v potniškem letalu ne bi počutil varno.
»Iskreno povedano, do zdaj sem potoval zgolj z ladjo, avtobusom, osebnim avtomobilom ali kombijem. Letos grem prvič na letalo. Potovanje bom rezerviral prek agencije.«
Grega priznava, da ne mara presenečenj. Ko pride na cilj, rad vidi, da je vse v najlepšem redu, zato nikoli ne eksperimentira s prenočiščem oziroma nastanitvijo. Vedno vse uredi in preveri prej. Na potovanjih ga najbolj prevzamejo kraji, ki se razlikujejo od našega okolja, kultura in ljudje.
Nikoli na Kačji otok
»Ne maram nikakršnih nenadnih presenečenj na potovanju ali med letovanjem. Če pa že pride do kakšnega zapleta, ne kompliciram. Vse je rešljivo, samo panike ne smemo zganjati. Na zadnjem potovanju smo na primer na meji med Poljsko in Ukrajino čakali šest ur in pol. Če bi toliko časa čakali na Obrežju, bi bila vse skupaj ena sama slaba volja, tam pa je bilo celo zabavno! Vse je odvisno od tega, kako vidiš nastalo situacijo,« se spominja Javornik.
Ali je kakšna popotniška izkušnja, na katero je še posebno ponosen? »Na že omenjeno čakanje na meji, denimo. Ali pa pot na Kreto, ko smo zamudili ladjo in smo v Atenah ves dan čakali novo, ki je iz pristanišča izplula šele zvečer. Ta čas sem prehodil pol Aten in spoznal en kup zabavnih ljudi, poleg tega pa še tiste koščke tega lepega mesta, ki jih sicer zagotovo ne bi.«
Neprijetnih popotniških dogodivščin sogovornik ne pozna. Edina neprijetna situacija, ki se mu je zgodila, je bila, ko mu je na enem od potovanj v lokalu, kjer se je ustavil na kavi, dekle ukradlo torbico, in to na tako prefinjen način, da sploh ni opazil, dokler niso odhajali. Seveda so potem zadevo reševali na policiji.
Slab začetek, dober konec, bi lahko rekli. Pa vendar, ali obstajajo države, kraji in znamenitosti, ki jih Grega ne bi želel obiskati? »Nikoli nisem pomislil na to. Mislim, da nikoli ne bi šel na tako imenovani Kačji otok. Menda je na njem toliko strupenih kač, da greš lahko rakom žvižgat že po nekaj minutah hoje po otoku.«
Če bi imel neomejeno časa in denarja, bi jo Grega na dopust najraje popihal v brazilski Sao Paulo. »Potem še v Rio, iz Južne Amerike pa v Združene države Amerike. Poskušal bi si ogledati vse, prav vse! Potem pa Azija…« razmišlja sogovornik, ki se zaveda, da je življenje prekratko, da bi imel sovražnika.
Za konec nam je zaupal, da se absolutno strinja s tem, da je kulinarika eden najpomembnejših segmentov turizma. »Doma človek točno ve, koliko in predvsem kaj da v usta, v tujini pa sem veliko bolj pozoren na to, kaj prinesejo na mizo. Po navadi je tako, da če je dobro, je vedno premalo.«
