Priljubljene naravne steze, ki se tik ob severni obali Bohinjskega jezera vije od okrepčevalnice Kramar do Ukanca, ni več. Prejšnji mesec so jo razkopali in namesto nje utrdili 1400 metrov dolgo in mestoma več metrov široko vlako, ki je na več mestih tudi do štiri metre globoko vkopana v pobočje. »Z gradnjo te vlake je prišlo do kršitve cele kopice predpisov in tudi do poškodovanja dveh naravnih vrednot državnega pomena,« je povedal direktor zavoda za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič. Kršitelji so namreč odkopni material potisnili na obalo in v jezero in s tem poškodovali edini ostanek naravne brežine ledeniškega jezera v naši državi. Obe naravni brežini in dno struge pa so poškodovali tudi na območju veličastnega hudournika Govic.
Vlaka je nastala zaradi sanacije gozdov po snegolomu, vendar bi za poškodovano drevje lahko poskrbeli na za okolje neprimerno manj boleč način, je opozoril Oršanič, ki je prepričan, da je »takšno gospodarjenje v prostoru nesprejemljivo in ni v duhu civilizacijskega razvoja naše družbe«.
Najbogatejše jamsko živalstvo na svetu
Še dodatno takšno ravnanje naravovarstvenike boli zato, ker je Slovenija unikatna. Nikoli ne bo gospodarska, energetska ali kmetijska velesila.
»Smo pa 'veliki in konkurenčni' po ohranjenosti in biotski pestrosti. To nam omogoča butično, a zdravo in kvalitetno hrano. To nam omogoča trajnostni, zdravstveni in študijski turizem. Predvsem pa nam z dobrim sodelovanjem z drugimi institucijami in nevladnimi organizacijami omogoča, da ostajamo zelena pika na zemljevidu sveta,« so poudarili na zavodu.
Ta pika je še posebej opazna zaradi slovenskega podzemlja. »Kdor se želi čuditi kopenskim živalim, obišče afriške savane. Kogar zanima morski svet, odide na tropske koralne grebene. Za jamske živali se pride v Slovenijo,« razlaga profesor biologije na ljubljanski biotehniški fakulteti dr. Peter Trontelj. Svetovna javnost se po njegovih besedah ne more načuditi naši človeški ribici, ne more prehvaliti njenih življenjskih prostorov, kako ohranjeni in posebni so...
Toda človek – prek kmetijstva, neurejene kanalizacije, industrije – tudi te prostore ogroža. V kolikšni meri, še ni najbolj jasno, saj se znanstveniki šele učijo, kako spremljati populacije človeških ribic, kje te izlegajo občutljiva jajca in imajo »vrtce« mladičev, kako se v nepreglednem kraškem podzemlju gibljejo onesnaženi tokovi vode... Po Trontljevih besedah se prav zdaj slovenski raziskovalci pripravljajo na izvedbo celovite študije, ki naj bi priskrbela nekakšen zemljevid populacij človeške ribice in virov, ki jih ogrožajo.
Pred nami je zeleni teden
Kras, ki se postavlja z najbogatejšim jamskim živalstvom na svetu, pa ni edini slovenski zaklad. Za Evropo so ključni tudi širni gozdovi, ki pokrivajo več kot polovico naše države. Poleg tega je Slovenija po številu vrst na kvadratni kilometer ozemlja absolutna prvakinja v Evropi in se uvršča visoko tudi v svetovnem merilu. Država pokriva skromnih 0,004 odstotka zemeljskega površja, a je obenem bivališče več kot dveh odstotkov znanih kopenskih živalskih vrst.
To je privilegij, ki hkrati terja odgovornost. Maj je mesec, v katerem vrsta naravovarstvenih datumov na to še posebej opozarja. Danes mineva četrt stoletja od prvega mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti, ki je namenjen aktivnemu ohranjanju raznolikosti svetovne flore in favne. Danes drugič zapored praznujemo tudi evropski dan Nature 2000, mreže 27.000 zavarovanih območij po vseh državah članicah, s katerimi skuša EU ohraniti naravno dediščino Evrope. Včeraj smo počastili prvi svetovni dan čebel, četrtek pa bo zaznamoval evropski dan parkov. Pravzaprav je Evropska unija ta celoten teden poimenovala kar zeleni teden EU.
