»Spoštovani obiskovalci. Vstopate v območje, kjer se izvaja izredna sečnja lesa zaradi pojava smrekovega lubadarja. Prosimo vas za strpnost in previdnost. Zaradi varnosti priporočamo, da ne zapuščate poti in upoštevate navodila gozdnih delavcev. Še naprej vam želimo prijetno bivanje v srcu Triglavskega narodnega parka.« Tako se glasi obvestilo, ki so ga turistični delavci v Bohinju skupaj z občino Bohinj in blejsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije razširili po družbenih omrežjih. Obiskovalce, ki se bodo podali na sprehod po severni obali Bohinjskega jezera, bodo na obsežno sečnjo, ki se začenja v teh dneh, opozarjale tudi opozorilne table.
Namesto gozda ob Bohinjskem jezeru spet pašniki
Da bi se izognili vprašanjem, kako so se za takšna gozdna dela v Bohinju odločili na vrhuncu poletne turistične sezone, so posneli tudi dobri dve minuti dolg film z angleškimi podnapisi. V njem revirna gozdarka zavoda Lucija Odar pojasnjuje razsežnost pojava: »Lubadar se običajno zavrta v oslabelo in poškodovano drevje. Žal se je v zadnjih letih tako namnožil, da napada tudi čisto zdrave smreke. Ličinke, ki jejo les, povzročijo, da se smreka posuši. Treba jo je čim prej posekati in odpeljati, s čemer odpeljemo tudi lubadarja.«
Sečnjo okoli 50 hektarjev smrekovih gozdov naj bi končali do jeseni, pravi predsednik agrarne skupnosti Stara Fužina - Studor Darko Odar. »Predvidevamo, da bo pot okoli jezera medtem normalno prehodna, obiskovalci pa naj upoštevajo opozorilne table,« priporoča. Opozarja pa, da se bo po končanem delu podo ba tega dela Bohinja močno spremenila. »Večji del severne obale jezera bo popolnoma gol. Ne bomo ga pogozdili, temveč ga bomo uporabljali za pašnike, kot je bilo v preteklosti. Še pred 50 leti tam ni bilo smrekovega gozda, pač pa je bilo območje povsem golo, a se je zaradi pomanjkanja krav, ki bi se na njem pasle, povsem zaraslo,« pojasnjuje Odar.
Apnenčasta podlaga s plitvo plastjo zemlje, nižinska lega z višjimi temperaturami in premalo padavin sodijo med značilnosti severne obale Bohinjskega jezera, ki za rast smreke niso ugodne. A ta drevesna vrsta se je po besedah vodje blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Andreja Avseneka v zadnjih desetletjih razširila tudi na takšnih terenih. »Na našem območju je stanje zaradi lubadarja letos še slabše, kot je bilo lani.«
Lubadarjevi napadi ponovno rekordni
Lani so na tem območju v celem letu posekali 300.000 kubičnih metrov smrek. Letos so doslej odkazali sečnjo dobrih 158.600 kubičnih metrov smrek, kar je za več kot tretjino več kot lani v enakem obdobju. »Številke so gromozanske. Daleč najbolj kritično stanje je v Bohinju. Tudi na pobočju Jelovice težko najdemo zdravo smreko. Lubadar pa se je razširil tudi v zgornjo bohinjsko dolino nad Jereko proti Podjelju in Pokljuki.«
Gozdarji so zaskrbljeni predvsem zaradi dejstva, da napad lubadarja, ki naj bi potekal v približno petletnih ciklih in prek posameznih žarišč, izgublja vse dosedanje značilnosti. »Napad lubadarja je frontalen,« opisuje Avsenek. »In to kljub temu da je bila zima ugodna za pospravljanje napadenih smrek. Prepričani smo bili, da so gozdovi tako dobro pospravljeni, da smo lubadarja uničili, a je, kot kaže, našel ustrezen prostor za prezimovanje.«
Bolj kot za ekološko škodo pa gre pri napadu lubadarja za gospodarsko, pravi Avsenek, saj je cena lubadark močno nižja od cene hlodovine zdravih smrek. Na večini posekanih območij se bodo po njegovih besedah same zarasle bolj odporne drevesne vrste. Na območjih, ki jim grozi erozija, pa bo potrebno drago in naporno pogozdovanje.
