Na meji med Kenijo in Tanzanijo je v visokih vodah pogosto mogoče zaslediti množične pogine rib. Pojav k strugi reke Mara privabi štorklje, jastrebe, krokodile in hijene, ki ribe hitro pospravijo in izbrišejo vse sledi pogina. Vzroki tega vseeno razburjajo odgovorne za okolje na tem območju. Dolgo so sklepali, da so za množične pogine rib krivi kmetje, ki v zgornjem toku reke svoja polja škropijo s pesticidi. Ameriška raziskovalca Christopher Dutton in Amanda Subalusky pa sta ugotovila, da temu ni tako. V znanstvenem članku, ki sta ga objavila v reviji Nature Communications, pravita, da ribe poginjajo zaradi povodnih konjev.
Povodni konji slovijo kot najbolj smrtonosni veliki kopenski sesalci. V Afriki letno ubijejo okoli 500 ljudi. Izkaže pa se, da so njihove navade precej smrtonosne tudi za ribe. Življenje povodnih konjev je namreč razpeto med noči in dneve. Prve preživijo s pašo na kopnem, čez dan pa se premaknejo v reke, kjer se hladijo in ščitijo pred sončno pripeko. Med namakanjem počnejo še nekaj drugega. Neprestano opravljajo veliko in malo potrebo.
Dež deluje kot poteg vode v školjki
Po podatkih raziskovalcev na območju vsega 100 kilometrov okoli 4 tisoč povodnih konjev vsak dan v reko Mara odloži približno 8,5 tone izločkov. To je nekaj več kot 21 kilogramov na povodnega konja na dan. Dutton in Subaluskyjeva pravita, da je okolica, kjer se nahajajo skupine povodnih konjev, povsem zapacana z izločki, situacija pa se še zaostri v sušnih obdobjih.
Raziskovalca sta za analizo vode v neposredni bližini povodnih konjev na pomoč poklicala daljinsko upravljan čolnič opremljen s senzorji in ugotovila, da sta voda in blato na dnu območij z največjo koncentracijo teh živali povsem zasičena z amonijakom, metanom, vodikovim sulfidom in drugimi neljubimi vsebinami, hudo pa primanjkuje kisika. Slednjega skoraj povsem izčrpajo bakterije, ki razgrajajo izločke.
Ob obilnejših padavinah vode narastejo tudi v zapacanih bazenih, kjer se združujejo povodni konji. S tem dvignejo nesnago s tal in jo s tokom odnesejo po reki navzdol. Gre za pojav, ki je precej podoben potegu vode v straniščni školjki po opravljeni potrebi. Ko se odplake razširijo po reki, pa tudi tam občutno zmanjšajo količino kisika v vodi. Ko je padec dovolj hud, to vodi v pogin številnih rečnih živali, ki se po ugotovitvah Duttona in Subaluskyjeve zadušijo.
