Včeraj v prostorih Legebitre na Trubarjevi ni bilo slovesno le zato, ker so praznovali svetovni dan proti homofobiji, bifobiji in transfobiji, ampak tudi zato, ker so odprli prenovljene prostore mladinskega centra. Potem ko so prerezali mavrični trak, so predsednica Legebitre Lana Gobec, vodja mladinskega centra Mitja Blažič in drugi uporabniki gostom razkazali prostore, ki so jih obnovili z veliko prostovoljskega dela in ob podpori donacij, medtem ko so sredstva za program mladinskega centra, ki sicer deluje že od januarja, dobili tudi na občinskem razpisu.
Mladinski center je namenjen številnim dejavnostim. Uporabnice in uporabniki skupaj pripravljajo izobraževalne delavnice o različnih temah, imajo novinarski, aktivistični in filozofski krožek. Vzpostavljajo učno pomoč in načrtujejo različne tečaje, dvakrat na leto organizirajo tabor, na kavarniških večerih mladi ustvarjalci dobijo priložnost, da pokažejo svojo umetnost. »Pomembno je, da ima mlad človek, ko pride v Legebitro, na voljo najrazličnejše dejavnosti, ki jih lahko soustvarja. Ko izrazi potrebo po nečem, mu priskočimo na pomoč in poskušamo to realizirati. LGBT-osebe niso več prepuščene same sebi,« je povedal Mitja Blažič in dodal, da je poskrbljeno tudi za psihološko pomoč. Imajo program svetovanja, uporabnikom pomagata socialni delavki in psihologinja. Izvajajo tudi zdravstveni program, v okviru katerega se osredotočajo na testiranje virusa HIV in drugih spolno prenosljivih bolezni. Blažič pravi, da imajo mlade LGBT-osebe tako na voljo varen prostor, česar marsikdaj v preteklosti niso imele. Poudarja, da mladinski center ni namenjen le homoseksualnim, biseksualnim in transseksualnim osebam, ampak je odprt za vse, ki ne širijo sovraštva in nestrpnosti.
Kot pravi Blažič, je mladim danes po eni strani lažje kot prejšnjim generacijam, po drugi strani pa težje. »Zaradi sistema podpore, ki jim je na voljo, jim je lažje. Vendar je mladim tudi danes težko. Ker se prej razkrijejo, je več medvrstniškega nasilja in homofobije v šolah. Učiteljice in učitelji bi sicer radi pomagali, a te tematike ne znajo naslavljati, ker niso za to usposobljeni. Kakor je naše gibanje odpravilo kar nekaj sistemske in kulturne diskriminacije, pa je postalo glasno tudi gibanje, ki temu nasprotuje,« je dejal in dodal, da marsikdaj starši ne vedo, kako naj pomagajo otroku, ki razkrije, da je istospolno usmerjen. Zato imajo tudi delavnice za starše.
Vračanje h konservativizmu
»Še vedno 29 odstotkov ljudi v Sloveniji homoseksualca ne bi hotelo za soseda,« pa je opozorila Lana Gobec. »Ta odstotek pada, vendar bo treba še veliko narediti tudi za spremembo stanja družbe, ne le na sistemski ravni,« je dodala. Morda gre razloge za visok odstotek nestrpnih do istospolnih iskati tudi v duhu časa. Ta se po Blažičevem mnenju vrača h konservativizmu. »Če smo v 80. letih prejšnjega stoletja govorili o pluralnosti, različnih svoboščinah in se osvobajali spon, smo v zadnjih letih v tem smislu naredili korak nazaj. V 80. letih nobena politična stranka ne bi mogla objaviti odkrito nestrpnega in sovražnega plakata. Leta 2018 je to mogoče. Družba se je v nekaterih segmentih premaknila nazaj,« je sklenil Blažič.
