»Odraščala sem v romskem naselju. To je bilo zame zelo težko. Še ko sem bila majhna, sem očetu rekla, da ga želim zapustiti. Ob prvi priložnosti sem res odšla.« Tako je na včerajšnjem posvetu o romskih naseljih pri predsedniku republike Borutu Pahorju pripovedovala Nataša Žagar, koordinatorica za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino pri Zvezi Romov Slovenije. »Po mojem mnenju zgolj legalizacija romskih naselij ni rešitev,« je dodala. Opozorila je, da se vzdrževanje obstoja romskih naselij – mnogo jih je trenutno nelegalnih, a namerava država pravno urediti njihov položaj – lahko prelevi v getoizacijo. »Romskim družinam je treba dati službe in jim omogočiti, da naselja zapustijo, če želijo,« meni Žagarjeva. Oblasti pa bi po njenem mnenju v vsako naselje morale napotiti posebnega socialnega delavca, ki bi bil tam prisoten ves čas. Le tako bi lahko spoznali specifične potrebe romskih družin. Njihovega položaja namreč ni mogoče urejati z enovitimi, ampak z individualnimi ukrepi.
Le šestdeset odstotkov jih ima elektriko
Posvet pri predsedniku je bil dobro obiskan – poleg predstavnikov Romov so se ga udeležili še predstavniki občin in ministrstev, ki se ukvarjajo z Romi, pa tudi Manuel Vesel s policije. Ta je zagotovil, da so razmere v naseljih varne, četudi so težke. V nekaterih naseljih je vzdušje kaotično, veliko je nasilja; slišati je tudi streljanje, ker imajo Romi, kot je povedal Vesel, »poseben odnos do orožja«.
Barbara Radovan, generalna direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor, je predstavila rezultate preverjanja stanja na terenu, ki ga je v minulih mesecih izvedla medresorska delovna skupina: v petindvajsetih občinah so identificirali triinosemdeset romskih naselij z okoli 6600 prebivalci. Ugotovili so, da ima le okoli šestdeset odstotkov gospodinjstev v teh naseljih legalno urejen električni priključek, z dostopom do vode pa je bolje: bodisi prek vodovoda bodisi prek alternativnih virov (kapnica, lasten vodnjak, priključek na javno pipo…), ima dostop do vode velika večina Romov. Slabše pa je s kanalizacijo – to ima urejena le polovica gospodinjstev. Poročali smo že, da zaradi neurejenega dostopa do vode v nekaterih romskih naseljih Sloveniji grozi obsodba na sodišču v Strasbourgu.
Poseben položaj obravnavati na poseben način
Romi in župani občin z jugovzhoda države, v katerih so romska naselja, so se pri tem spraševali, ali bi za izhodišče pri urejanju razmer v naseljih lahko vzeli novomeško naselje Brezje - Žabjek. V to naselje, ki je največje in najbolj kaotično v državi, namerava politika s posebnim ukrepom vložiti tri milijone evrov. Predsednik Zveze Romov za Dolenjsko Bogdan Miklič je dejal, da je urejanje tega naselja dobrodošlo, a prepozno. Generacije Romov so namreč z revščino in odrinjenostjo že zaznamovane. Udeleženci so se med drugim soočili s podatkom, da le en odstotek romskih otrok z jugovzhoda države dokonča osnovno šolo.
Novomeški župan Gregor Macedoni pa je opozoril, da bi se morale državne institucije zavedati, da je urejanje romskih naselij v interesu vse države in ne le občin. Če položaj naselij ne bo urejen, bo problem prerasel lokalne okvire, kot se je to zgodilo pred desetletjem v Ambrusu. Zato pričakuje sodelovanje vseh pristojnih ministrstev, četudi zunaj običajnih okvirov delovanja. Rome, ki imajo poseben položaj, bi bilo treba obravnavati na poseben način – s pozitivno diskriminacijo, so se strinjali udeleženci.
