Pred jutrišnjim mednarodnim dnevom Romov je Agencija EU za temeljne pravice (FRA) objavila poročilo, ki opozarja na katastrofalni položaj Romov v Evropi. Osemdeset odstotkov Romov živi na pragu revščine, medtem ko povprečen delež revnih prebivalcev Evropske unije dosega sedemnajst odstotkov. Za Rome je torej več kot štirikrat bolj verjetno, da bodo živeli v revščini. Trideset odstotkov jih živi v gospodinjstvu brez vodovoda. »Njihov dostop do varne pitne vode bi lahko primerjali s tistim, ki ga imajo ljudje v Gani ali Nepalu,« so pojasnili v agenciji.
Začne se že v vrtcu
Odrinjenost se začne že na začetku življenja Romov. V vrtce in predšolsko izobraževanje jih je vključenih precej manj kot njihovih neromskih vrstnikov. »Države članice so dolžne zagotoviti dostop do kakovostnega izobraževanja in učne pomoči, da se vsaj nekoliko omilijo slabe življenjske razmere številnih romskih otrok,« je sporočila agencija. Zavzela se je tudi za to, da bi države članice ustanovile posebne programe zaposlitve za Rome. »Rasno sovraštvo do Romov, od diskriminacije do zločinov iz sovraštva, spodbuja začarani krog izključevanja. Romi ostajajo izobčenci iz družbe in so deležni stereotipne obravnave, kar je nedopustno,« je dejal direktor FRA Michael O'Flaherty. »Ta začarani krog moramo prekiniti. Zakaj ne bi začeli z očitnim in poskrbeli, da bi prav vsi Romi uživali enake pravice kot drugi državljani EU?« se je vprašal.
V Evropi živi okrog dvanajst milijonov Romov in pripadnikov sorodnih etničnih skupin (Sinti, Travellerji). So največja nacionalna manjšina na stari celini, obenem pa – v nasprotju z drugimi manjšinami – nimajo »matične« države, ki bi se zanje politično zavzela. »So največja manjšina, a njihova politična aktivnost – vključevanje v politične strukture in zastopanje Romov – je skoraj nevidna,« je opozoril generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland.
V Sloveniji se letos prireditev ob dnevu Romov, ki potekajo v Prekmurju, udeležujeta predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Miro Cerar. »Na splošno se položaj Romov v Sloveniji izboljšuje,« je v pogovoru za Dnevnik včeraj povedal predsednik sveta romske skupnosti Jožek Horvat - Muc. Kot pravi, so vidni premiki na področju politične participacije, v odnosu med Romi in državo. »Viden je razvoj infrastrukture v romskih naseljih. Državi moramo priznati, da z razpisi skrbi za to področje.« Vlada je v zadnjem času na razpisih za urejanje različnih romskih naselij namenila več milijonov evrov. Vendar največja ovira pri tem ostaja pravna neurejenost naselij. Ta so nastala še v Jugoslaviji, v času družbene lastnine, s pristankom ali celo udeležbo občin; po privatizaciji pa so naselja postala »nelegalna« in posledično v več naseljih ni ne vode ne elektrike.
Razlika med Prekmurjem in Dolenjsko
»Situacija na terenu je katastrofalna in se poslabšuje,« je pogled z druge strani ponudil predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja Zvonko Golobič. Njegova izkušnja je drugačna, saj deluje v naseljih, kjer nekatere romske družine živijo v šotorih, preluknjanih prikolicah ali barakah, prekritih s polivinilom. »V lokalnih skupnostih na jugovzhodu države ni pripravljenosti za urejanje položaja romskih naselij, vodilni Romi iz Prekmurja pa našega položaja sploh ne razumejo,« je ogorčen Golobič. »Mi, ki živimo v teh romskih naseljih, ki z Romi dihamo isti zrak, vemo, kakšne so resnične potrebe ljudi.«
Golobič sicer priznava, da se država pogovarja tudi s predstavniki Romov z jugovzhoda države, a opaža, da so v participacijo vključeni »zgolj kot številke«, oblast pa jih ne jemlje resno. Zato je minulo jesen pred parlamentom in vlado pripravil prvi romski protest v zgodovini samostojne Slovenije, ki se ga je udeležilo več kot sto Romov. »Žal pa ta protest ni ničesar spremenil. Predlog novega zakona o romski skupnosti, ki ga je pripravila politika, je celo slabši, kot je sedanji,« opozarja Golobič. Glavni očitek zakonskemu predlogu je, da se država izogiba svojim mednarodnopravnim obveznostim, ki jih ima do romske manjšine.
Te obveznosti Slovenije so nenehno pod drobnogledom – posebni odposlanci OZN, Sveta Evrope in institucije ECRI položaj tukajšnje romske skupnosti preverjajo vsako leto. »Država ne naredi dovolj za to, da bi Romom omogočila dostojno življenje,« opozarja Blaž Kovač z Amnesty International Slovenije. »Najtežji je položaj romskih otrok. Brez vode, elektrike in urejenih bivališč nimajo možnosti doseči izobrazbe in s tem padejo v začarani krog revščine in nezaposlenosti.« Uradni podatek z osnovne šole Bršljin v Novem mestu na primer kaže, da tam osnovno šolo dokonča le odstotek romskih otrok. To pa ni več le problem posameznih družin, ampak problem države.
