Preiskava, ki jo je izvedla skupina Big Brother Watch – ta se bori za prepoved policijske uporabe tehnologij za prepoznavanje obrazov – je pokazala, da tovrstna orodja za sumljive prepoznajo »osupljivo« veliko število nedolžnih ljudi. Predstavniki policije tehnologijo sicer zagovarjajo in pravijo, da so na mestu mnoga varovala, ki preprečujejo zlorabo in dejanske postopke proti nedolžnim osebam. Tudi britanska informacijska pooblaščenka Elizabeth Denham je sporočila, da je vprašanje postalo »prednostna naloga« za njeno pisarno. Po njenih besedah bo policija morala dokazati, da so tovrstna orodja »učinkovita« in da jih ne morejo nadomestiti metode, ki so do posameznikov manj vsiljive.
Varovala naj bi preprečevala ukrepe proti nedolžnim osebam
Tamkajšnje policijske sile v zadnjih letih kamere za prepoznavanje obrazov preizkušajo predvsem na množičnih dogodkih, kot so nogometne tekme, festivali in parade. Delujejo tako, da zaznajo in skenirajo vsak obraz v množici posebej in posnetek obraza primerjajo z obstoječimi policijskimi fotografijami, kot so individualne fotografije iz prejšnjih aretacij. Policisti so obveščeni o kakršnemkoli ujemanju, ki ga lahko nadalje raziščejo.
Predstavniki policijske enote iz Južnega Walesa uporabo orodij za prepoznavanje obrazov podpirajo. Poudarili so, da se je sistem s časom izboljšal. »Ko smo tehnologijo prvič uporabili in smo se še učili, kako jo uporabljati, so bile nekatere digitalne slike premalo kakovostne. Zaradi slabe kakovosti fotografij so bili ljudje napačno identificirani, podrobnosti so bile preslabo vidne,« je za BBC pojasnil namestnik tamkajšnje vodje enote Richard Lewis.
Po njegovih besedah danes več varoval preprečuje nadaljnje ukrepe proti nedolžnim osebam. Upravljalec tehnologije, ki se po navadi nahaja v bližnjem kombiju, lahko hitro vidi, da s tehnologijo prepoznan obraz ni enak temu na ulici in domnevne kriminalne povezave ne upošteva. Prav tako se lahko policist z osebo, ki je bila prepoznana kot sumljiva, pogovori in videl bo, ali je zares sumljiva ali gre le za tehnološko napako. »V nobenem trenutku ni bil nihče po pomoti aretiran, nikomur ni bila napačno odvzeta svoboda,« je dodal.
Kaj pa pravica do zasebnosti?
Tudi predstavniki drugih policijskih enot so za britanske medije pojasnjevali, da tovrstno tehnologijo šele preverjajo, da bi videli, ali jim zares lahko pomaga pri prepoznavanju znanih storilcev kaznivih dejanj na velikih dogodkih. Kot pravijo, osebe, ki jih tehnologija prepozna kot sumljive, vedno dodatno preverijo. Hkrati poudarjajo, da zapise vseh osumljenih oseb iz sistema umaknejo v 30 dneh, zapise tistih oseb, ki niso bile sumljive, pa izbrišejo takoj.
S tem odgovarjajo na drugo raven skrbi skupine Big Brother Watch, ki izraža, da je tovrstna tehnologija invazivna do zasebnosti posameznikov. Zato se zavzemajo za prepoved njene rabe in zagotovilo, da fotografij nedolžnih ljudi policija ne hrani v svojih sistemih. Skrbi jih namreč, da policija (kljub zanikanju) vsaj za nekaj tednov hrani tudi posnetke posameznikov, ki niso bili povezani s preteklimi kriminalnimi dejanji. »Policija v Veliki Britaniji uporablja avtomatizirano tehnologijo za prepoznavanje obrazov brez jasne pravne podlage, nadzora ali vladne strategije,« so obrazložili svoje skrbi.
Te so izražene v času, ko se nadzor nad posamezniki na javnih prostorih veča povsod po svetu, skladno z njim pa se odpirajo vprašanja o razkoraku z zasebnostjo posameznikov in predvidevanju kriminalnosti na podlagi zunanjega videza ter predhodnih obsodb. Zahodni mediji se pri poročanju o nadzoru sicer pogosto osredotočajo na Kitajsko, ki s približno 170 milijoni nadzornih kamer na ulicah svojih mest velja za enega najbolj razvejanih sistemov nadzora. Kljub temu pa ne gre dvomiti, da je z razvojem pametnejše tehnologije tovrsten nadzor nad državljani nova skupna točka vseh razvitih držav.
