Istočasno pa nobena od ponudnic nič ne govori o nadvse aktualni problematiki stanovanjske politike. Dejstvo je, da od zgodnjih devetdesetih let v naši državi nimamo stalnega vira za gradnjo stanovanj. Država je (Jazbinškov zakon) razprodala stanovanja, ki so bila zgrajena iz prispevkov vseh zaposlenih – in potem pozabila, da se prebivalstvo stara (velika potreba po oskrbovanjih stanovanjih) in da prihajajo mladi, ki potrebujejo svoj prostor pod soncem.
Naj spomnim oziroma opozorim na 78. člen ustave Republike Slovenije, ki določa, da »država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje«. Zastavlja se vprašanje, ali se politični akterji sploh zavedajo obveznosti, ki jim jih navedeni člen ustave določa. Na to smo Združenje Stanovanjskih skladov decidirano opozorili na javni tribuni, ki je bila 28. marca 2018 na sedežu GZS. Na dogodek smo povabili vse politične stranke – udeležila pa se ga je zgolj ena sama stranka. Drugih problematika očitno ni zanimala, kar se nazorno vidi tudi iz zdajšnjih predvolilnih aktivnosti.
Po zbranih podatkih imamo v naši državi skoraj 92 odstotkov lastniških stanovanj: zgolj na tem področju smo se približali »obljubljeni« drugi Švici. Na drugi strani primanjkuje v državi vsaj 10.000 stanovanj – v tej številki so zajeti zgolj tisti, ki so prijavljeni na razpise javnih stanovanjskih skladov o dodeljevanju stanovanj v neprofitni najem. Kakšne so dejanske potrebe mladih, ki nadvse težko dobijo redno zaposlitev in s tem postanejo kreditno sposobni za samostojno pot v življenje – zaradi česar masovno uhajajo v tujino »s trebuhom za kruhom« – lahko le ugibamo. K temu je treba prišteti še okoli 8500 prijav oziroma prošenj pripadnikov starejše generacije, ki so še kako potrebni pomoči države za tretje obdobje svojega življenja. Skratka – potrebe so resnično velike. In zato je treba takoj in odločno ukrepati, najti sistemsko rešitev in jo uresničevati.
Naj ob tem opozorim, da od zgodnjih devetdesetih let ni nikakršnega stalnega vira za gradnjo stanovanj. Čeprav ustava Republike Slovenije nalaga državi, da mora ustvarjati pogoje, da državljani pridejo do primernega stanovanja, tega vlade doslej niso upoštevale. Posledica zavestne nezavzetosti politike se izkazuje tudi skozi nenormalna dogajanja na trgu nepremičnin. Naj kot primer navedem neverjetno razliko med cenami stanovanj v Novi Gorici in sosednji Gorici: z denarjem, ki ga mora zainteresirani kupec nameniti za nakup več kot 80 kvadratnih metrov v sosednji Gorici, bi na območju Nove Gorice lahko kupil zgolj 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje. Očitno je »nekaj gnilega« v deželi naši.
Nikakor ne smemo niti mimo dejstva, da je ogromno praznih stanovanj (po neuradnih podatkih naj bi jih bilo 170.000), ki so olastninjena. Tudi tukaj bi država oziroma politika – z ustrezno davčno zakonodajo – relativno hitro dosegla odločilen premik. In politika oziroma država ne stori nič.
Kaj bi pa lahko postorila država oziroma politika?
Na omenjeni tribuni smo v Združenju stanovanjskih skladov predlagali naslednje ukrepe, ki bi omogočili aktivno uresničevanje ReNSP15-25 (Resolucije nacionalnega stanovanjskega programa 2015–2025):
1. zagotovi se stalni – sistemski – vir za gradnjo najemnih stanovanj za mlado in starejšo generacijo, na primer 2 odstotka od plačane dohodnine, kot je to praksa v sosednji Avstriji;
2. zakonsko se določi tako imenovana stroškovna najemnina in uvedba stanovanjskega dodatka, kar bi:
a. odpravilo prikrito subvencioniranje,
b. omogočilo bolj enakomerno obremenitev vseh najemnikov z bivanjskimi stroški,
c. spodbudilo gradnjo najemnih stanovanjskih enot – stanovanj,
d. vzpostavilo realno sliko ponudbe in povpraševanja po javnih najemnih stanovanjih,
3. vzpostavilo učinkovit sistem preverjanja najemnikov po 90. členu stanovanjskega zakona (SZ-1).
Skratka, upajmo, da ne bo nova koalicija naredila zgolj nove resolucije.
Če želimo preprečiti uhajanje izobraženih, kompetentnih mladih iz države, če želimo starejšim zagotoviti človeka dostojne življenjske bivanjske pogoje za »tretje življenjsko obdobje«, če želimo zagotoviti »svetlo prihodnost« samostojne države, potem mora nova vlada storiti odločilne korake k zagotavljanju pogojev, ki jih določa oziroma zahteva 87. člen ustave Republike Slovenije.
V nasprotnem primeru nas bodo mladi izobraženci upravičeno zapuščali in odhajali tja, kjer bodo dobili dostojno zaposlitev in ustrezne stanovanjske pogoje za življenje. In vsi tisti, ki bomo/bodo ostali v državi, bomo/bodo izgubili realne možnosti za boljši jutri in nas/jih bodo čez čas uvrstili med zanimiva prizorišča snemanja novega dokumentarnega filma o revni Evropi.
Iz navedenih razlogov apeliram na vse politične stranke in njihove akterje, da posebno pozornost posvetijo problematiki, od katere je odvisna naša bodočnost. Istočasno pozivam vse volilce, ki imajo volilno pravico, da so pozorni pri svoji odločitvi, komu bodo zaupali svoj glas. Upam, da se ne bo zgodilo to, kar je zadnje čase še kako aktualno, in bo treba celo ustavno sodišče Republike Slovenije povprašati, kaj meni o problematiki neuresničevanja 78. člena ustave Republike Slovenije. Odgovornost je, po mojem globokem prepričanju, povsem jasna.
Mag. Tomica Dumančićdirektor Stanovanjskega sklada MO Nova Gorica
