Putin je most uradno odprl tako, da se je po njem popeljal za volanom tovornjaka. T. i. Krimski most, vreden 228 milijard rubljev oziroma 3,1 milijarde evrov, povezuje rusko regijo Krasnodar in krimsko mesto Kerč ter prečka ožino med Črnim in Azovskim morjem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zgradili so ga v dveh letih.
Po štirih pasovih na dan do 40.000 avtomobilov
Potovanje med jugom Rusije in polotokom je bilo doslej pogosto oteženo, saj nastajajo dolge kolone vozil, ki se skušajo vkrcati na trajekte za pot na Krim. Trajekti poleg tega pozimi pogosto sploh ne plujejo, tako da je na Krim najlažje priti z letalom.
Zaradi blokade Kijeva in zahodnih sankcij Rusija na polotok po morju dostavi tudi veliko hrane, kar pomeni, da se bo s tem mostom močno zmanjšala odvisnost Krima od transporta po morju. Polotok je sicer med Rusi priljubljen tudi kot turistična destinacija.
Cestni most so odprli prej, kot je bilo predvideno, saj naj bi ga po prvotnih načrtih dokončali šele decembra. Za promet ga bodo odprli v sredo, po njem pa se bo lahko po štirih pasovih na dan prepeljalo do 40.000 avtomobilov.
Železniški most medtem še ni končan, pri čemer je rok za izgradnjo konec leta 2019. Leta 2020 pa naj bi dokončali še avtocestno povezavo med Kerčem in prestolnico Krima Simferopol.
»Edinstvena konstrukcija«
Obok, pod katerim bodo plule ladje, je na najvišji točki visok 35 metrov, navaja AFP.
Putin je marca ob obisku gradbišča most, ki sta ga skušala postaviti že ruski car Nikolaj II. in Josip Stalin, označil za »mogočnega«. Po njegovih besedah gre za »edinstveno konstrukcijo ne samo za Rusijo, ampak je po celem svetu malo podobnih«.
Ukrajina mostu nasprotuje, pri čemer trdi, da je gradnja škodovala okolju. Poleg tega večje ladje ne bodo mogle priti v njena pristanišča v Azovskem morju.
Evropska unija in ZDA pa sta uvedli sankcije proti tistim, ki so sodelovali pri gradnji. Most je gradilo podjetje Strojgazmontaž Putinovega zaveznika, poslovneža Arkadija Rotenberga.
