V okviru festivala Svetlobna gverila je svoje instalacije na ogled postavilo več kot trideset umetnikov, tudi francosko-grški tandem Maro Avrabou in Dimitri Xenakis, ki sta na vrtu ob križevniški cerkvi postavila GSO: čudovito zeleno obilje. »Zanimala naju je problematika masovne proizvodnje hrane in gensko spremenjenih rastlin, ki izrivajo tradicionalno predelavo hrane,« je povedal Xenakis, sicer kipar, fotograf in kurator. Instalacijo sta sestavila iz trgovinskih plastičnih vrečk, ki sta jih pregnetla, osvetlila in naložila v gajbice. Zeleno žareči objekti spominjajo na solato, poudarjena barva pa namenoma deluje umetno, kot je umetna tudi zelenjava na naših trgovinskih policah. Maro Avrabou je dodala, da so glave solate nastale po tem, ko sta govorila s človekom, ki je delal v kemični tovarni: »Rekel je, da lahko celo toaletni papir predela v 'užitno' hrano in da ima lahko na primer okus po omaki. Barve tudi v prehrambni industriji igrajo pomembno vlogo, ker vplivajo na naše čute.«
Barve v svetlobi
Programska selektorica in producentka festivala Katerina Mirović pravi, da so se letos osredotočili na specifiko barvnega spektra v svetlobi: »Barvni krogi Aleksandre Stratimirović na primer temeljijo na svetlobnem spektru treh osnovnih barv, rdeče, zelene in modre, ki potem z mešanjem tvorijo druge barve. Podobno učinkuje projekt nemškega umetnika Kurta Laurenza Theinerta, umeščen v kontejner na trg pred Galerijo Vžigalica, ko se s prižiganjem in ugašanjem luči ustvarja animacija.«
Sokurator Matjaž Brulc je dodal, da se svetloba odbija od različnih površin, različne površine pa potem odbijajo različne svetlobe. Pod vplivom luči se nekatere barve spreminjajo. V tem smislu je izpostavil japonsko gostjo Yoko Seyama s projektom Melodične točke 14, ki uporablja dihroično steklo: »Če ta stekla postavljaš v različne pozicije, dobiš nove spektre barv in s tem novo igro percepcije.«
Za podobno igro zaznav gre v projektu Svetlobna nitJake Šimenca, kjer snop močne bele svetlobe, skoncentriran v osi, preči sosesko Križevniške. Žarel bo deset dni, nato pa bodo študenti arhitekture vanj posegli s svojim konceptom – dodajali bodo stekla, različne odbojne površine in ustvarjali barvne sence, prosojne in polprosojne instalacije.
Pod milim nebom
»Seveda je razlika, če svetlobno skulpturo postaviš v galerijski ali javni prostor,« razmišlja selektorica. »Nekatere instalacije ne morejo biti zunaj zaradi vandalizma, tehnološke in vremenske občutljivosti, zato umetnike na te razmere opozorimo: v primeru poškodb smo škodo dolžni pokriti organizatorji.«
Festival, ki ga poganja tudi zanimanje avtorjev, je tolikšno, da so letos prvič izpeljali javni razpis za produkcijo novih del. Podobni festivali drugje po svetu so veliko bolj podprti kot naš, saj to obliko svetlobnih intervencij v javni prostor razumejo tudi kot del kulturnega turizma. V Lyonu na primer podjetja sama najamejo umetnike, da predstavijo njihovo novo tehnologijo.
