Festival Svetlobna gverila, ki je posvečen sodobni vizualni umetnosti, katere osnovno izrazno sredstvo je medij svetlobe, je v desetletju obstoja postal prepoznavna kulturna znamka. V tem času je gostil zanimive slovenske in tuje ustvarjalce ter zgradil mrežo sodelovanj z domačimi koproducenti in podobnimi tujimi festivali. Festival vsako leto pritegne dijake in študente ljubljanskih šol in fakultet, s katerimi razvijajo nove projekte, na mednarodnem področju pa sodeluje pri projektu Spectrum 16 – Transnational Light, ki ga soustvarjajo evropski festivali svetlobe; namenjen je izmenjavi znanj in gostovanju avtorjev.
Narava kot večni navdih
Svetlobna gverila vsako leto nagovarja z drugim tematskim izhodiščem, ki ga določijo programski selektorji Katerina Mirović, Aleksandra Stratimirović in Matjaž Brulc. V minulih letih so se koncepti gibali od teme, prihodnosti, zvoka, gibanja in reciklaže, letos pa so se odločili za koncept narave, ki po naključju sovpada z ljubljanskim nazivom zelene prestolnice Evrope. Kot je povedal Brulc, narava od nekdaj navdihuje umetnike, »vendar pa se ti danes ne zadovoljijo zgolj z njenim upodabljanjem, ampak se s pomočjo najsodobnejših tehnoloških orodij lotevajo tudi aktivnega raziskovanja njenih skrivnosti«.
Raziskovalno, utopično in okoljevarstveno
Na skupinski razstavi v Vžigalici in njeni okolici se bodo predstavili avtorji, katerih projekti so po Brulčevih besedah raziskovalni, utopični in okoljevarstveni hkrati. Tu bo na ogled tudi eden izmed vrhuncev letošnjega festivala, projekt mehiškega ustvarjalca Gilberta EsparzeAvtofotosintetične rastline. Esparza na umetniški način razmišlja o okoljski problematiki, tokratni projekt pa temelji na sožitju organskih in elektronskih elementov, ki omogočajo proizvodnjo električne energije. Avtor je »ustvaril hibridno infrastrukturo, ki s svojim postapokaliptičnim značajem uzavešča distopične scenarije, obenem pa predstavlja samozadosten sistem rastlin in mikroorganizmov, ki je sposoben preživeti človekovo uničenje narave«. Esparza je za projekt na lanskem festivalu Ars Electronica prejel nagrado zlata nika, njegovo gostovanje v Ljubljani pa je del mednarodnega simpozija Zemlja brez ljudi, ki ga izvaja Galerija Kapelica, eden od koproducentov Svetlobne gverile.
Brulc je v Galeriji Vžigalica izpostavil tudi projekt Sonce kot ultimativni kapital domače ustvarjalke Špele Petrič, ki bo skupaj z indijsko avtorico Šrejasi Kar na simboličen način preverila vlogo rastlin v sodobni ekonomiji.
Gverilci na javnih površinah
S tematskim konceptom je letos povezano tudi gostovanje Svetlobne gverile v parku Tivoli in v botaničnem vrtu, kjer bosta med drugim na ogled zanimiva projekta nizozemske avtorice Tamar Frank. Ta je navdih poiskala pri kresničkah in bo z instalacijo Lampyris Noctiluca (latinsko poimenovanje za kresničke) predstavila poetično interpretacijo naravnega fenomena. Švicarka Sophie Guyot bo z instalacijo 1000Luces opozorila na krhkost narave in obenem tudi njeno zmožnost okrevanja in obnove.
Vrhunec desete festivalske izdaje bo zagon projekta Svetlobni park v Trnovem ob Gradaščici. Park v nastajanju bo odprl Boštjan Drinovec s skulpturo Drevesni delec, ki bo po Brulčevih besedah zasnovana kot »velika kovinska skulptura, opremljena z več mobilnimi elementi, ki se gibljejo v vetru in z umetno osvetljavo v nočnem času razsvetljuje bližnjo okolico ter omogočajo dramatične vizualne učinke«.
To bo tudi najzahtevnejši projekt letošnje festivalske izdaje, organizatorji pa načrtujejo, da bodo v prihodnjih letih dodajali nove stalne instalacije in skulpture, s katerimi bodo postopoma oblikovali Svetlobni park.
