Čeprav na prihajajočem svetovnem prvenstvu nikakor ne veljajo za enega izmed glavnih favoritov za končno zmago, reprezentanca Urugvaja v tišini napreduje in načrtuje, da bi lahko v Rusiji napadla iz zasede. Drugouvrščena reprezentanca južnoameriških kvalifikacij optimizem črpa iz leta 2010, ko so v Južnoafriški republiki prišli vse do polfinala. To pot se zdi, da je Urugvaj še močnejši, zahvala pa gre novi generaciji zveznih igralcev, ki bolje ustrezata izjemnima napadalcema, Edinsonu Cavaniju in Luisu Suarezu.
Obrambna taktika v preteklosti
V preteklosti je uspeh Urugvaja slonel predvsem na njihovi obrambi. Da so ranili nasprotnika, niso potrebovali prevlade v posesti žoge. Znali so se taktično braniti in napasti v pravem trenutku. A selektor Oscar Tabarez se je v zadnjem obdobju znašel pred preizkušnjo, saj je v reprezentanco prodrlo nekaj novih obrazov, ki so ga prisilili k spremembam. Že v kvalifikacijah je namreč 72-letni strateg zamenjal nekaj delavnih igralcev s pomanjkanjem tehničnega znanja z zagnanimi mladci, trend pa se bo nadaljeval tudi v Rusiji. »Nekateri starejši igralci niso več mogli slediti modernim smernicam nogometa, ki zahtevajo, da vsak posameznik premore veliko tehničnega znanja in je ob tem fizično odlično pripravljen. Današnji nogomet vsebuje veliko teka. Gre za intenzivno igro, zato smo morali vključiti mlade igralce, ki so se izkazali,« je pojasnil Oscar Tabarez.
V južnoameriških kvalifikacijah je na tekmi proti Boliviji, na kateri si je Urugvaj zagotovil vstopnico za svetovno prvenstvo, Tabarez na sredino igrišča postavil Matiasa Vecina (26 let), Federica Valverdeja (19), Rodriga Bentancurja (20) in Giorgana De Arrascaetaja (23). Ob njih ima na klopi še nekaj zanimivih rešitev. »Moj cilj je, da imam v ekipi 23 posameznikov z različnimi karakteristikami, tudi če nekateri igrajo na isti poziciji. V tem primeru lahko na svetovnem prvenstvu upamo na presenečenje, saj se bomo lahko zoperstavili vsakemu nasprotniku,« meni Tabarez.
Tabarez vrnil reprezentančni kult
Urugvajski selektor ob vnovičnem imenovanju leta 2006 ni imel lahkega dela. Reprezentanca ni imela prave privlačnosti, saj se nekateri igralci niso želeli odzvati vabilu. Tabarez je hitro poskrbel za red, govoril z vsakim posameznikom in mu pojasnil svojo vizijo in pogoje. Dvanajst let kasneje so sadovi njegovega dela vidni, saj se je Urugvaj uvrstil na tretje zaporedno svetovno prvenstvo, ob tem ima znova kakovostno ustvarjeno piramido razvoja od mlajših selekcij do članov, po kateri se je veteranom Musleri, Godinu, Pereiri, Caceresu, Suarezu in Cavaniju pridružila že omenjena nova generacija, ki je poskrbela za zanimivo mešanico izkušenj in mladosti.
Eden ključnih mož za morebitni uspeh bo Luis Suarez, ki bo imel v Rusiji še dodatno motivacijo za dokazovanje. Leta 2014 je namreč, potem ko je ugriznil italijanskega branilca Giorgija Chiellinija, prejel štirimesečno prepoved igranja nogometa in devet tekem prepovedi igranja za reprezentanco. »Glede na dogodke v Braziliji leta 2014 bom naredil vse, da bo to moje svetovno prvenstvo. Ocenjujem, da imamo lepe možnosti za odmeven uspeh. Mladi igralci so se odlično vklopili v moštvo. Z njimi smo precej močnejši, zato optimistično zremo na prihajajoče izzive.«
