AFS Franceta Marolta je leta 1948 pod Glasbeno matico idejno ustanovil France Marolt, prvi slovenski etnomuzikolog in tedanji ravnatelj Glasbeno-narodopisnega inštituta; za glasbo je skrbela njegova soproga Tončka Marolt, za ples pa etnokoreologinja Marija Šuštar. S svojim raziskovalnim delom so postavili temelje, ki so vplivali na vse naše poznejše folklorne skupine. Zelo odmevno je nato skupino dolga leta vodil Mirko Ramovš. To tradicijo s spoštovanjem nadaljuje sedanja generacija, ki pa želi angažirano odgovoriti tudi na sodobna plesna dognanja in ključna vprašanja (po)ustvarjanja konceptov naše plesne kulture.
Mistični rituali
Zdaj, sedemdeset let pozneje, se bodo jubileju poklonili na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma, in sicer z devetdesetminutno plesno-pevsko predstavo Nikrmana. Ta govori o staroverskih ritualih, ki so jih tako imenovani staroverci oziroma naravoverci na Slovenskem izvajali še v drugi polovici prejšnjega stoletja. Častili so naravo, svoje prošnje in obrede pa namenjali prasili Nikrmani.
Maroltovci so v umetniški postavitvi podčrtali ritualne prošnje, čaščenje, manipulacije s svetlobo, soncem, vodo ter rodnost narave in žensk in jih povezali v štiri koreografije: Klicanje svetlobe, Ogenj v snegu, Kamen-železo in Rog obilja.
Plesalka Beti Kovač, ki je pri AFS Franceta Marolta zadolžena tudi za promocijo tokratnega dogodka, pravi, da jo je v predstavi pritegnila že mistična tematika: »Gre za dolgo časa varovano skrivnost, ki so jo poznali le tisti, ki so živeli to kulturo, po izidu knjige Pavla Medveščka pa je postala javno znana. Predstavo si je zamislil etnolog in kulturni antropolog dr. Simetinger, ki je med letoma 2010 in 2016 umetniško vodil skupino, še vedno pa nam strokovno pomaga.« Združili so plese različnih regij in jih med seboj prepletli.
Najprej si bruc
Beti Kovač pripoveduje, da so na avdiciji preverili njen smisel za ritem, posluh in jo sprejeli med bruce. Po brucevskem obdobju, ki se konča z nastopom, generacija napreduje v srednjo skupino, kjer se še urijo, nato pa začnejo javno nastopati po regijskih srečanjih, koncertih. Po več letih članstva napredujejo do tretje, stare skupine. »Žal je v vseh folklornih skupinah opaziti upad novih članov, tudi pri nas. Včasih je na avdicije prišlo tudi po sto mladih, v moji generaciji nas je bilo trideset. Še vedno pa mlade privlači folklorni ples, ker ima v sebi nekaj več kot le ples ali korake; prisotni so tudi drugačne vezi, druženje, prijateljstvo.«
Z novimi generacijami prihajajo tudi novi, drugačni pogledi. »Toda dediščino naših prednikov še vedno spoštujemo in jo vključujemo v koreografije. Ker pa gre razvoj naprej in ker to kulturo tudi soustvarjamo, koreografi in plesni učitelji vedno dodajo zraven še svojo noto. Marolt nedvomno premika meje folklorne umetnosti na Slovenskem.« Skupina odpleše tudi po 60 koncertov na leto.
