Med najstarejšim predmetom, okoli 40.000 let staro leseno konico z Ljubljanskega barja, in najmlajšim predmetom, sliko Aleksija Kobala Zakulisje popoldneva iz leta 2012, je v zgornjih prostorih Mestnega muzeja Ljubljana od zdaj razporejenih še natanko 741 muzejskih predmetov. Ti pod skupnim imenom nove stalne razstave mestnega muzeja Ljubljana. Zgodovina. Mesto. pripovedujejo o razvoju ljubljanske kotline in glavnega mesta vse od prazgodovine do 20. stoletja.
Najslavnejši predmet: prazgodovinsko kolo
V muzeju so novo stalno razstavo pripravili po dvanajstih letih. Pod vodstvom muzejske svetnice Bernarde Županek jo je soustvarilo še dvanajst kustosov mestnega muzeja, ki so se pri svojem delu osredotočili predvsem na muzejske predmete. »Veliko število predmetov in z njimi povezanih zgodb razpira poglede na naše glavno mesto in njegovo bogato zgodovino. Glede na to, da živimo v digitalni dobi, je izkustvo originalnega muzejskega predmeta tisto, kar danes nepogrešljivo potrebujemo,« je izpostavil direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin.
Obiskovalci lahko tako na razstavi spoznajo tudi najbolj »hipsterski predmet«, krtačko za brke z začetka 20. stoletja, ki je bila last ljubljanskega zdravnika Demetra Bleiweisa, najbolj narobe razumljene predmete oziroma štiri rimske falusne obeske, »ki kljub obliki ne namigujejo na nič«, najbolj trajnostno naravnani predmet, pasno spono iz starejše železne dobe, ki jo je lastnik večkrat popravil, in »najspornejši« predmet, ponaredek pfeninga Eberharda I., izdelan med letoma 1164 in 1183 na Ljubljanskem gradu.
»Novec je za razliko od srebrnega originala izdelan iz svinca. Kdo in s kakšnim namenom se je že v 12. stoletju na gradu ukvarjal s ponarejanjem denarja, ni znano,« so ob tem pojasnili v muzeju. Del razstave je tudi slavno prazgodovinsko kolo z Ljubljanskega barja, ki je staro približno 5200 let in velja za najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, razstavo pa so kustosi končali s fičom (zastavo 750), v katerem lahko obiskovalci prisluhnejo popevkam o Ljubljani iz časov, ko so bili ti avtomobili na slovenskih cestah zelo pogosti.
Del razstave tudi novejše najdbe
»Razstava je postavljena kronološko, od prazgodovine do 20. stoletja, predstavitve so jasne in pregledne, v središču so predmeti in zgodbe, ki jih ti pripovedujejo,« je izpostavila Županekova ter dodala, da je razstava zasnovana interaktivno in za obiskovalce vseh starosti.
Peršin je ob tem prepričan, da je nova stalna razstava tudi »osebna izkaznica Ljubljane«. Predstavljeni niso namreč le predmeti, značilni za posamezna zgodovinska obdobja, ampak tudi tisti, ki so značilni predvsem za ljubljansko kotlino ali Ljubljano. Označeni so kot ljubljanska posebnost, s posebno oznako pa so označeni tudi tisti muzejski predmeti, ki so jih v muzeju pridobili v zadnjih petih letih.
