Čeprav je Egiptu pripadla čast, da je kot prva arabska država igral že na drugem svetovnem prvenstvu leta 1934 v Italiji, je moral na vnovičen nastop na njem čakati več kot pol stoletja. Na največje nogometno tekmovanje se je vrnil leta 1990, ki je, tako kot 56 let prej, potekalo na Apeninskem polotoku.
»Igrali smo v zelo zahtevni skupini skupaj z Nizozemci, ki so dve leti prej osvojili evropsko prvenstvo, Angleži z izjemnimi posamezniki in izkušnjami ter Irci, ki so bili fizično neizmerno močni,« se spominja strelec edinega zadetka za Egipt na takratnem mundialu Magdy Abdelghani. Njegova ekipa se je od tekmovanja pričakovano poslovila že v skupinskem delu, a z dvema iztrženima remijema vseeno pustila dober vtis.
Čeprav so v prihodnjih letih kar petkrat nastopili v finalu afriškega pokala narodov in ga štirikrat tudi osvojili (1998, 2006, 2008, 2010), je bil vnovičen nastop na svetovnem prvenstvu zanje kot zaklet. A faraonom je prekletstvo lanskega oktobra naposled le uspelo prekiniti. Po 28 letih suše so si nastop v Rusiji zagotovili z zmago v kvalifikacijski skupini E, kjer so proti Ugandi, Gani in Kongu zbrali 13 točk in z le enim porazom osvojili prvo mesto.
Nogometaš Liverpoola, ki ga nogometni poznavalci zaradi izjemnih predstav uvrščajo celo v ožji izbor kandidatov za zlato žogo, je nedvomno največji zvezdnik ekipe, a še zdaleč ni edini. Izpostaviti velja branilca Mohameda Elnenyja, ki zadnjo sezono in pol nastopa za Arsenal. Na Otoku si sicer služi kruh še kar nekaj njunih rojakov, med drugim Ramadam Sobhi (Stoke City), Ahmed Elmohamady (Aston Villa) in Ali Gabr ter Ahmed Hegazy (West Bromwich Albion). In čeprav imajo Egipčani v Salahu enega največjih nogometnih asov na svetu, je njihova moštvena mentaliteta vse prej kot zvezdniška. »Najprej ponižnost, šele nato vse drugo,« je miselnost, na katero prisegajo afriški podprvaki. Vcepil jim jo je prekaljeni Hector Cuper, ki je na selektorsko klop sedel pred tremi leti. »Čeprav želijo biti danes vsi zvezdniki, se je v naši ekipi ohranila ponižnost in disciplina. To nam je prineslo uspeh,« meni Hector Cuper.
Cuper prisega na obrambo
Argentinec prisega na konservativen pristop, ki se osredotoča na obrambo in protinapade, zaradi česar je bil v preteklosti večkrat ostro kritiziran. A uvrstitev na svetovno prvenstvo in 20 zmag na zadnjih 30 tekmah so utišali tudi njegove največje kritike. »Sodobni nogomet od igralcev pričakuje, da zadržijo posest in si žogo stalno podajajo. A obenem se je treba tudi uspešno braniti in prav ta vidik nogometne igre definira našo vrsto,« je prepričan 62-letnik.
V primerjavi s preostalimi afriškimi reprezentancami na mundialu je Egipčanom žreb prizanesel, saj bodo nastopili v skupini A skupaj z gostiteljico Rusijo, Urugvajem in Savdsko Arabijo. Ker jih krasijo dobra tehnična podkovanost, fizična moč in samozavest, nogometni strokovnjaki menijo, da bi lahko bili eno prijetnejših presenečenj tokratnega svetovnega prvenstva. Ne glede na končni rezultat pa se bo v zgodovino zagotovo vpisal njihov vratar in kapetan Essam El Hadary, ki bo s 45 leti postal najstarejši nogometaš, ki je kdaj nastopil na mundialu.
