Disneyjev film Sneguljčica in sedem palčkov je bil menda ključen, da je Miki Muster oziroma Miklavž Muster, animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser, potem kar osemdeset let risal stripe. Rodil se je novembra 1925 v Murski Soboti, pozneje živel na Dolenjskem, zatem dolga leta v Ljubljani, pri čemer se je vedno počutil Prekmurca, saj je na Goričkem preživel najlepša leta svoje mladosti, kot je pozneje večkrat dejal.
Študiral je »resno« kiparstvo, a je izdelal le nekaj kipov, žene Jane in nekega partizana, vmes pa so ves čas nastajali stripi. In ko se mu je takoj po študiju stripovska pot svobodno odprla, je prve ilustracije objavil v ilustriranem tedniku Poletove podobe in povesti. Leta 1952 so objavili tudi prvo epizodo iz serije Zvitorepčeve prigode z naslovom Prelisičeni Zvitorepec.
Izvirni stripovski junaki
Njegovi stripovski junaki Lakotnik, Zvitorepec in Trdonja so postali pravcata inštitucija. Samo za Tribuno je do leta 1973 zrisal 1260 stripovskih strani o njihovih dogodivščinah. Pri Zvitorepcu se je likovno naslanjal na Disneyjeve junake, značaj pa si je izposodil pri izvirni slovenski ljudski junakinji Lisici Zvitorepki. Z leti so se njegovi junaki, tako kot Disneyjevi, karakterno pilili, postajali pa so tudi vse bolj dobrodušni. Njegov stripovski opus presega 5000 strani.
Zadnja dva izvirna stripa sta nastala do leta 1973, toda vsi stripi so bili potem vsaj še enkrat ponatisnjeni: najprej kot posamezne zgodbe v zvezkih, nato kot zbrana dela v osmih knjigah, potem v obliki jubilejne izdaje ob avtorjevi osemdesetletnici, nazadnje pa kot kronološka zbirka enajstih knjig, ki jih je izdala Strip.art.nica Buch. Po letu 1990 se je posvetil predvsem politični karikaturi.
Deset ur animiranih filmov
Muster je ustvaril tudi za deset ur animiranih filmov, kar je ogromno, in v procesu ustvarjanja je vse postoril sam – od scenarija, animacije do izdelave ozadij. Njegov prvi animirani junak je leta 1954 postal njegov stripovski junak Zvitorepec. Sledili so filmi Puščica, Kurir Nejček in Zimska zgodba. Na področju filmske animacije je bil pravzaprav samouk.
Dolga leta je sodeloval z münchenskim Bavaria filmom oziroma z argentinskim humoristom in karikaturistom Guillermom Mordillom. Skupaj sta ustvarjala komično animirano serijo Mordillo, ki je govorila o nemem popotniku, Muster pa je zrisal približno 400 enominutnih risank. Serija je bila v začetku osemdesetih let tako popularna, da so jo predstavili celo na filmskem festivalu v Cannesu.
Muster se je rad posvečal tudi televizijskim animiranim reklamnim filmom; v četrt stoletja je ustvaril 380 oglasnih spotov, med njimi popularne zajčke Cikcak, reklamo za Šumijeve bombone (»visoki C«) ali pa za Jelovico (»Ne bo vam uspelo«).
Pred tremi leti, ko je praznoval okrogli življenjski jubilej, so v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) odprli pregledno razstavo, ki je razgrnila celovito produkcijo obsežnega Mustrovega opusa. Le malo prej pa je ob prejemu Prešernove nagrade za življenjsko delo dejal, da si je v življenju vedno želel zabavati otroke. »Mislim, da mi je uspelo!« je takrat ugotavljal. In dodal še eno željo: »«Če imate tudi vi neizpolnjene otroške sanje, vam želim, da bi se vam izpolnile, tako kot so se meni.«
