Ponatisov Zvitorepca je bilo sicer že kar nekaj, vendar le ta zbirka sledi zaporedju stripov, kakor so nastajali, in tako predstavlja nekakšen Mustrov opus, ki bo najbolj zanimiv predvsem za poznavalce njegovega dela. "Ljubitelji in zbiratelji bodo verjetno z užitkom gledali ves ta napredek, kako je to nastajalo, kako se je Zvitorepec rodil in kako se je spreminjal. Pri vsakem avtorju, ki dolgo dela, je zanimivo skozi leta spremljati, kako se spreminja njegov stil in njegov pogled na stvari, pa tudi znanje, seveda. Če rišeš dvajset let, se tudi nekaj naučiš. Zagotovo so moje poznejše zgodbe boljše, kot so bile prve," je dejal Muster, ki letos praznuje že svoj 85. rojstni dan. "Med prvimi in zadnjimi stripi je torej velika razlika in upam, da me zgodovina ne bo cenila po prvih. Tolaži pa me tudi to, da sem videl podobno Disneyjevo izdajo, v kateri so bile tudi takšne risbe, da sem sem čudil, da je Disney to sploh dovolil pokazati."
Ob predstavitvi prve knjige zbirke, ki vsebuje stripe, nastale med letoma 1952 in 1955, je tudi sam Muster poudaril, da je zbirka namenjena predvsem zbirateljem. V njej bodo namreč nekateri stripi objavljeni dvakrat, v več različicah. Poleg tega pa je bil v času njihove prve objave tisk zelo nekakovosten, sedaj pa so stare sličice "očistili" in jih objavili ponovno. Prvih stripov in časa, v katerem so nastajali, se Muster še zelo dobro spominja. Zgodbe, ob katerih so rasle celotne generacije slovenskih otrok in mladine, so nastale na pol po naključju in na pol pod pritiskom. "Prvo zgodbo sem naredil čisto po naključju, poklicali so me in mi rekli: 'Miki, hitro potrebujemo nekaj za zadnjo stran časopisa, nariši nekaj.' In sem se usedel in narisal," se spominja Muster. Dobil je tudi navodila, da morajo to biti nekakšne slovenske pravljice iz gozda, kar je Mustru pri ustvarjanju nekoliko zvezalo roke. "V prvi knjigi moje zbirke je tista začetna faza, ko sem se še učil, pa tudi vedno sem imel za hrbtom nekoga, ki je gledal, če bo kaj narobe, bilo je pač takšno obdobje. Ko sem lahko risal malo več, pa sem šel tudi na Luno in na divji Zahod."
Začetki Mustrovega ustvarjanja so bili vse prej kot enostavni, saj so se nekaterim Zvitorepčeve dogodivščine zdele neprimerne. "Takrat so rekli: 'Vse, kar je iz Amerike ali je temu podobno, kvari mladino.' Pa naj je bila to glasba, strip ali literatura, vse je bilo prepovedano. Zakaj naj bi to tako kvarilo mladino, ne vem. Tudi jaz naj bi kvaril mladino in vmes so celo ukinili Zvitorepca. Takrat pol leta nisem smel risati, ker so rekli, da to ni socialistično in napredno. Rusi namreč niso imeli stripa. In ker ga niso imeli Rusi, to pač ni bilo napredno. Tako sem bil nenehno v precepu, ker sem se bal, da mojih stripov ne bodo objavili.
Če nekaj delaš in se zraven bojiš, da je s tem nekaj narobe, to ni najbolj prijeten občutek. Res pa je, da sem se v tistem času ukvarjal tudi z glasbo in sodeloval v orkestru, ki je bil prav tako prepovedan, tako da sem bil pravi disident. A Zvitorepec je šel vseeno z glavo skozi zid," je Muster še opisal svoj prispevek k liberalizaciji takratne družbe.
