Če se vprašam, ali so navedeni v preteklosti in danes opravili svojo nalogo korektno in strokovno (denimo s sprejetjem ustrezne zakonodaje), bi zelo težko odgovoril pozitivno.
Premalo je prostora za natančnejšo analizo delovanja vseh navedenih odgovornih subjektov. Zato je le vzorčen skok v vpogled v delovanje tako pomembnega državotvornega področja, kot je obrambno, in lomastenje zlonamernežev po vseh strukturah, na koncu celo v Slovenski vojski, tisti, ki ponudi sliko stanja oziroma preseka in razvoja tega področja.
Na eni zadnjih sej parlamentarnega odbora za obrambo so v razpravi odkrito navajali imena in priimke pripadnikov SV in MORS ter konkretne očitke glede njihovega dela in statusa. Vseh navedenih tako aktualni načelnik GŠSV kot ministrica nista zaščitila oziroma se nista distancirala od navedb. Še več, to da ministrica sama zahteva od političnih nasprotnikov, naj na javni seji navedejo konkretne napake posameznikov z imeni in priimki, da bo lahko raziskala očitke, je tako nehigienično, netovariško in neetično, da človeka res razjezi. Nenavzoči ljudje in strokovnjaki, ki se ne morejo braniti zlonamernih očitkov politikov, so tako javno popljuvani brez možnosti argumentirane obrambe. Še največ pa je k temu prispeval vehementno vodeči predsednik odbora Žan Mahnič, ki bi lahko sejo zaprl za javnost, če bi bil pošten in dorasel situaciji.
Tako resne odbore v normalnih zahodnih demokracijah, denimo v Nemčiji, vodijo odgovorni, strokovni in politično zreli ljudje, ki poznajo razmere in so usmerjeni k skupnemu dobru v obrambnem sistemu, ne pa k strankarski in televizijski samopromociji.
Tudi novi načelnik GŠSV bi lahko zaščitil integriteto svojih podrejenih, saj dobro ve, kakšna so pravila v vojski in kdaj ter kje in s čigavim dovoljenjem se kdo lahko oglaša v uniformi.
Stališče, da je MORS oziroma ministrica ter GŠSV oziroma načelnik GŠSV pretvornik političnih zahtev v vojaške strokovne, je seveda na mestu. Vendar pa je vseeno malo čudno, ko vojak v uniformi začne razmišljati politično namesto vojaško strokovno. In tu je kazalec politizacije Slovenske vojske in vprašljivosti sistema, ko se strokovne odločitve prilagajajo dnevnopolitičnim razmeram. Dodaten primer, ki potrjuje navedeno misel, je angažiranje vodje opozicije SDS pri usposabljanju bodočih generalštabnih častnikov v kadetnici, kar celo predsednik države vidi kot normalno.
Morda pa vseeno ni tako nenavadno, da se pojavljajo resne teze o umestnosti oziroma nepotrebnosti Slovenske vojske, o združevanju vojske in policije, o tem, da ni treba braniti domovine, pa o enormnem povečanju izdatkov za obrambo, večletni negativni oceni predsednika države pa še kaj z namenom, da se destruktivno in zlonamerno vpliva na obrambno sposobnost države.
Plitvo, politikantsko prozorno in nedržavotvorno od vseh udeležencev v politiki.
Miloš Šonc, Grosuplje
