Superform je arhitekturni biro iz Ljubljane, ki sta ga ustanovila arhitekta Marjan Poboljšaj in Anton Žižek in od leta 2001 uspešno deluje na področju arhitekture, interjerja, dizajna in urbanega prostora. Ime Superform sta soustanovitelja izbrala po tehtnem premisleku, saj ime odraža njun pogled na proces ustvarjanja, pri katerem vedno želita v ospredje postaviti vsebino nad obliko (super = nad, forma = oblika). Iz načina projektiranja sledi tudi njihov slogan »oblika sledi izkušnji« (form follows experience). S tovrstnim razmišljanjem o obliki v arhitekturi kritično in tudi provokativno nagovarjata že uveljavljene izreke, kot so: oblika sledi funkciji (form follows function; Lous Sullivan, 1856–1924), oblika sledi obliki (form follows form; Phillip Johnson, 1906–2005) in oblika sledi dobičku (form follows profit; Richard Rogers, 1933–).
Marjan Poboljšaj in Anton Žižek trdno stojita za svojimi idejami in zagovarjata pristop k arhitekturni praksi, ki sloni na procesu ustvarjanja, ki se začne na eni strani s ponovno formulacijo želja in potreb uporabnika ter na drugi strani z danostmi in potrebami prostora. »Proces ustvarjanja se ne začne z vprašanji o obliki in funkciji. Superform ne začne z vprašanjem, kakšna naj bo hiša ali stol. Vprašanje kakšen vodi do odgovora lep ali všečen. Superform zbriše stereotipe in začne z vprašanjem: zakaj potrebujemo hišo? Zakaj potrebujemo stol?« Rezultat takšnega pristopa ni le arhitektura kot manifestacija izključno na funkcionalni, formalni ali oblikovni ravni, ampak je večplastna izkušnja prostora, ki se prilega tako duhu kot telesu.
Ustvarjanje, pri katerem sodeluje tudi naročnik
V biroju raziskujejo forme, a na način, da sledijo izkušnjam udeležencev, potrebam uporabnika, karakteristikam lokacije in širšega konteksta. Njihove poteze so pogosto nepričakovane, zunanji in notranji ambienti ponujajo polna in kakovostna doživetja. Prepoznavna arhitekturna estetika se razvija skozi vse projekte Superforma, bodisi zasebne stanovanjske objekte bodisi poslovne stavbe, javne objekte, odprte prostore ali vse druge tipologije.
Nov pogled in pristop »oblika sledi izkušnji« pomeni, da je arhitektura izkušnja, ki jo doživljamo umsko, čutno in fizično. To arhitekta pojasnita in razčlenita: »Živimo v svetu nenehnih sprememb družbe in okolja. Prepričani smo, da je potrebna nova paradigma pri ustvarjanju arhitekture, ki združuje čim širši nabor dejavnikov, ki vplivajo na človeka in družbo.« Arhitekta imata ves čas pred seboj idejo, da cilj ustvarjanja ne sme biti le produkt sam, temveč je ustvarjanje kontinuiran proces, v katerem enakovredno sodeluje tudi uporabnik oziroma naročnik. Proces ustvarjanja je enak za vse naloge, ne glede na velikost projekta, lahko gre za interjer, arhitekturo ali širši urbani prostor. Rezultat je vedno drugačen in unikaten, saj arhitekturo obravnavajo kot medij, kot nekakšno tretjo kožo, ki se prilega posameznemu uporabniku in specifičnemu prostoru.
Za svoje delo sta arhitekta prejela nacionalne in mednarodne nagrade in priznanja, med njimi nominacijo za nagrado stavba leta 2018 spletnega dnevnika Archdaily, leta 2016 sta prišla v ožji izbor za nagrado, ki jo podeljuje Architizer, leta 2013 sta prejela zlati svinčnik za najboljšo realizacijo pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, leta 2014 sta bila nominirana za Plečnikovo nagrado… Svoja načela so arhitekti uspešno izpeljali v številnih projektih, pri čemer ima prav vsak njihov projekt specifično kodo, posebno zgodbo, svojstveno in prepoznavno podobo. Kodo projekta razlagajo kot vsoto različnih ravni zaznavanja in specifičnega imena projekta, ki označuje zgodbo oziroma sago vsakega projekta. S kodo projekta lahko komunicirajo z naročnikom in z javnostjo.
Tehnično dodelano in estetsko dovršeno
Nekateri njihovi »kodirani« projekti so: Pogon (poslovni objekt Podkrižnik, 2015), Časovni stroj (prenova gradu Planina ob Sevnici, 2017), Proti soncu (prenova mansardnega stanovanja, Ljubljana, 2016), Učna pot (Vrtec Cerkvenjak, 2014), Viseči vrtovi (prostorska vizija hotela in prenova restavracije Hotela Park, Ljubljana, 2016), Spirala razvoja (montažno-skladiščni objekt Tajfun, Planina pri Sevnici, 2012)…
Leta 2015 so končali projekt Pogon 02 v Nazarjah. Poslovni objekt, kamor naj bi vlagatelj selil svojo proizvodno dejavnost, je bil potreben energetske obnove. Osnovni posegi so bili odstranitev obstoječe pločevinaste fasade in dodajanje toplotne izolacije. Vendar se arhitekti in lastnik niso zadovoljili zgolj s tem, želeli so objekt, ki ne bo le tehnično dodelan, ampak tudi estetsko dovršen. Dodana vrednost objekta sta postali premišljena zasnova in izdelava nove prezračevane steklene fasade; z njo so dosegli želene parametre in bistveno izboljšali energetsko učinkovitost stavbe. Nova prezračevana steklena fasada deluje kot večfunkcionalna opna, kar pomeni, da zaradi poševnih profilov, ki delujejo kot senčila, in zaradi zatemnjenega stekla opravlja funkcijo zaščite pred pregrevanjem. V notranjosti objekta se za stekleno opno, zaradi odprtin na zgornjem in spodnjem delu fasade, ustvarja naravno prezračevanje, ki dodatno hladi poslovni del objekta.
Geometrija oblikovne zasnove novega dodanega fasadnega ovoja izhaja iz nagnjene fasade obstoječega prizidka in pa iz oblike strojnega zobnika, ki predstavlja enega izmed produktov, ki jih izdeluje podjetje. Z združitvijo teh dveh osnovnih principov oblikovanja so arhitekti ustvarili poseben učinek na fasadi, ki ustvarja optično iluzijo trodimenzionalnosti fasade. Opni zgoraj opisane geometrije in barvno poudarjene točkovne pritrditve dajejo posebno dinamiko ter globino. Na senzualni ravni objekt izraža identiteto podjetja. Opuščeno in razpadajočo proizvodno halo je zamenjal povsem sodoben in na videz popolnoma nov poslovno-industrijski objekt. S subtilnim oblikovanjem fasade se objekt vklaplja v občutljivo krajino naselja Nazarje.
