Razgreta razprava o dopolnitvah ustavnega zakona za pravno zaščito nasledstvenih pravic Slovenije žal ni dala odgovora, kakšen bo proces obljubljene privatizacije NLB. Nedokončani postopek ustavne spremembe je povzročil, da se mednarodno sprejet in ratificiran dunajski sporazum o nasledstvu iz leta 2001 ni vključil v besedilo ustavnega zakona iz leta 1994. Ta sporazum je namreč glavni argument Slovenije, da vprašanje nasledstva jamstva nekdanje federacije za devizne vloge ni bilateralno zasebnopravno vprašanje med poslovnimi subjekti, ampak skupna javnopravna zadeva vseh naslednic nekdanje države in je torej rešljivo samo z multilateralnimi pogajanji glede poplačila deviznih vlog. Takšen značaj dunajskega sporazuma bi moral bistveno vplivati tudi na odločitve evropske komisije pri presojanju potrebnih korakov za privatizacijo NLB, za katero se je zavezala vlada ob sanaciji NLB leta 2013.
Z zavrnitvijo takšne ustavne spremembe se je prostor za pogajanja o privatizaciji NLB med vlado in evropsko komisijo zožil, ker se implicitno potrjuje stališče komi...
Ko hočejo Dalmatinci reči, da se ljudje glede nečesa relativno manj pomembnega preglasno (oziroma pretirano – kajti sami kot glasni ljudje govorijo s...
Prvi maj smo od nekdaj povezovali z delavskimi pravicami. Pred skoraj poldrugim stoletjem je bila ena izmed temeljnih zahtev delavcev, ki so se uprli...
Tudi v obdobju zapovedane enakosti sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, ko sem bil star devet ali deset let, smo se otroci postavljali drug pred...