Razlik v socialnem položaju pred selitvijo z vasi v železarsko mesto nisem zaznaval, v mestu pa sem jih začel opažati: oče sošolke, v katero sem bil zaljubljen, je bil zdravnik, živeli so v podobnem delavskem stanovanju, kot je bilo naše, a imeli so telefon; dva ali trije fantje iz naše ulice so se vozili s pravim kolesom, še nekaj več jih je imelo skiroje. Malo sem zavidal tistim, ki so imeli starše z obmejnimi prepustnicami in so bili založeni z žvečilnimi gumiji iz Italije, postavljali so se tudi s pisanimi žogami, igračami iz plastike in hulahup obroči. Nekaj vrstnikov je v

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.