Nasprotno pa skoraj ves večer pred potovanjem posvetim zlaganju različnih vrst baterij in polnilcev: telefona, fotografskega aparata, tablice, računalnika.

Vem, gre za neke vrste psihozo, toda pomirja me dejstvo, da z njo po svetu ne hodim edini. To hibo si na neki zunajčasen način delim z ljudstvom, ki je pripadalo civilizaciji, ki je svoj zaton doživela na ozemlju, dandanes imenovanem Mehika, s padcem velikega mesta Tenochtitlán: mesto se ni moglo ubraniti peščice bradatih Evropejcev, njihovih konjev, smodnika, bakterij in množice njihovih tisočerih avtohtonih zavez

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.