»Gneča je bila nepopisna. Sedežev seveda ni bilo dovolj za vse, a tudi če bi bili, se ne bi upala zadrževati na hodniku pred ambulanto,« je razmere v drugem nadstropju poliklinike UKC Ljubljana opisala gospa P. (ime hranimo v uredništvu). Bolnica, ki jemlje zdravila za slabitev imunskega sistema, je z masko na obrazu stoje čakala pred hodnikom.
»Na istem hodniku, tesno drug ob drugem, sedijo, ležijo ali stojijo hudi pljučni bolniki z najrazličnejšimi bolezenskimi znaki,« je dodala. V te prostore prihajajo tudi hematološki bolniki, ki so prav tako dovzetni za okužbe, je spomnila, na hodniku pa so čakali še ljudje, ki so prišli pred operacijo na posvet k anesteziologu.
Na neznosno gnečo na polikliniki so v zadnjem času opozarjali tudi hematološki bolniki, prav tako so pripovedovali o strahu pred okužbami v neprimernih prostorih. Težave tega dela bolnišnice bi morali reševati nemudoma in prednostno, je poudarila Kristina Modic, ki vodi združenje bolnikov z limfomom in levkemijo L&L. »Zaradi večje možnosti širjenja okužb so ogrožena življenja. Bolniki so temu izpostavljeni vsak dan.« Iz bolnišnice so nedavno dobili pojasnilo, ki nakazuje smer reševanja težav, ne pa tudi zagotovil, kdaj in kako se bodo tega lotili, je povedala Modičeva. »Želimo si časovnice, kdaj se bo začelo premikati na bolje.«
Ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore se z bolniki strinja, da je treba prostorsko stisko urejati prednostno. »Gneča je, pa če se z naročanjem bolnikov na točno uro zaposleni še tako trudijo. To ne velja le za polikliniko, ampak tudi za nekatere druge dele UKC Ljubljana. Res pa je ravno na polikliniki zelo veliko ljudi, ki čakajo na preglede, in so prostorske težave še posebno očitne.«
Po dosedanjih izkušnjah reševanje prostorske stiske bolnišničnih oddelkov in klinik pogosto traja predolgo, ugotavlja Hlade-Zoretova. »To je tudi vprašanje denarja, toda v urejanje prostorov je smiselno vlagati že zaradi nevarnosti bolnišničnih okužb.« Poleg tega stanje prostorov vpliva na počutje bolnikov, je poudarila. Ne nazadnje pa bi bilo takojšnje ukrepanje po besedah Hlade-Zoretove na koncu tudi bistveno cenejše od odlašanja.
Po dodatne prostore
V UKC Ljubljana zatrjujejo, da se problema zavedajo. »Ambulanto in dnevni hospital hematoloških in pulmoloških bolnikov smo večkrat obiskali ter se osebno prepričali, kako velika je stiska bolnikov in zaposlenih,« pravijo v upravi bolnišnice, ki jo vodita generalni direktor Aleš Šabeder in strokovna direktorica dr. Jadranka Buturović Ponikvar. Od tamkajšnje interne klinike pričakujejo, da bodo poiskali kratkoročno rešitev za ublažitev stiske bolnikov: pomagali bi jim s prostori, ki so bili doslej manj obremenjeni.
»Gre za urgentno pomoč v hudi stiski, ki pa ni srednjeročna ali dolgoročna rešitev problema,« priznavajo v največji bolnišnici. Hkrati tako poskušajo pridobiti še prostore v bližini hematološke in pulmološke ambulante, ki danes pripadajo Psihiatrični kliniki (ta ni del UKC Ljubljana, op.p.). Na daljši rok pa nameravajo razširiti »dnevni hospital«, kjer se bodo posebej prilagodili prav imunsko oslabljenim bolnikom.
