Kdor bi si še pred desetletji želel prosto sprehajati na območju med Sežano, Lipico in slovensko-italijansko mejo, po sredini katere teče povezovalna os po stari avstro-ogrski cesti Sežana–Bazovica, bi imel velike probleme. Območje, veliko za pet Blejskih jezer, je bilo namreč pod nadzorom vojske in policije. Sprva je tu, tik pred 2. svetovno vojno, imela svoje močno zastražene arzenale italijanska soldateska, tej sta sledili nemška in zavezniške ter do razpada skupne države jugoslovanska vojska. Zaradi bližine meje je bil dostop tako dovoljen le lastnikom, gozdarjem in intervencijskim službam.
Za javnost odprto območje pet let
Kljub skoraj pol stoletni izoliranosti pa so strokovnjaki različnih ved vedeli, da je območje pravi kraški biser, saj so tu našli več kot 200 jam, v dveh so prišli tudi do podzemeljske reke Reke. Tu so ogromne kraške udorne doline, krasna škrapljišča in ogromne kamnite gobe, Napoleonov hrast ter množica ostale naravne in kulturne dediščine, med katero so tudi pastirske hiške in kilometri suhih zidov. »V okviru čezmejnega projekta Kras - Carso smo v letu 2013 to območje, poimenovano Živi muzej Krasa, dokončno odprli za javnost. Poleg informativnih in usmerjevalnih oznak je tu tudi 20 kilometrov utrjenih poti, primernih za pohodnike, tekače, kolesarje in konjenike,« je povedala Katja Fedrigo v imenu občine Sežana. Atraktivnost še povečujeta bližnja jama Vilenica, ki je najstarejša turistična jama na svetu, in Lipica s statusom najstarejše kobilarne na svetu.
V Sloveniji 700 tematskih poti v turizmu
Pestra ponudba turističnih zanimivosti, prepoznavnost in obisk v zadnjih letih v Živem muzeju Krasa (ŽMK) rastejo, kar so opazili tudi v Turistični zvezi Slovenije. V okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna je njena strokovna komisija konec leta podelila priznanje Občini Sežana in Zavodu ŠTIP za najboljšo tematsko pot v Sloveniji 2017. »Komisija je vse poti ocenjevala in izbirala na podlagi petih kriterijev: vtis in privlačnost, vzdrževanje in upravljanje, vodenje, dostopnost in varnost ter sporočilnost in interpretacija,« je povedal njen član in koordinator Jože Prah. Na drugo mesto se je uvrstila Škratova učna pot na Rogli, tretje mesto pa pripada Poti kulturne dediščine Žirovnica.
»Tematskih poti v turizmu, po grobi oceni naj bi jih bilo v Sloveniji 700, ne opredeljuje le infrastruktura, kot so table, zloženke, nadelana pot in podobno, ampak vsebina. Poleg tega, da imajo informacijski, izobraževalni in rekreacijski namen, opravljajo tudi vlogo varovanja in ohranjanja narave ter kulturne dediščine,« je pojasnil Prah in dodal: »Sodobne tematske poti ne zagotavljajo samo informacije, ampak sledijo konceptu vključevanja obiskovalcev v interaktivne procese spoznavanja in izkustva narave oziroma vsebine na poti.« Poleg tega, da je dozorel čas, da je treba narediti osrednji register tematskih poti za lastnike, skrbnike, financerje in vzdrževalce, tržnike in promotorje, za lokalne, regionalne in nacionalne turistične organizacije, bo, po njegovem, treba razmisliti tudi o uradu za poti, ki bi skrbel za njihovo posodabljanje, promocijo in trženje.
Kar 90 od prej naštetih se je zadnjo soboto udeležilo tudi srečanja in skupnega ogleda ŽMK, ki je bil ob prejeti nagradi izpeljan na Krasu. Domačini so dogodek povezali še z ravnokar začetim mesecem Divjih okusov Krasa. »Pozdravljam idejo predstavitve turističnih kmetij in gostinskih ponudnikov s Krasa z jedmi iz sveže nabranih poganjkov špargljev, čemaža in drugih divjih rastlin. To, da smo bili teh dobrot deležni na kraški gmajni sredi nagrajenega območja, pa je bila pika na i. Odlično!« je povzela občutja obiskovalcev Helena Vičič iz Cerknice.
