Dokumenti in zdravniške kartoteke iz obdobja nacizma kažejo, da je Hans Asperger bolne otroke pošiljal v zloglasno dunajsko kliniko Am Spiegelgrund, kjer so jih usmrtili. Šlo je za kliniko, kamor so prišli otroci, ki po kriterijih režima niso bili »vredni« življenja. Na kliniki je med letoma 1940 in 1945 umrlo 789 otrok.
Na dokumente je naletel avstrijski zgodovinar Herwig Czech, ugotovitve pa po osmih letih raziskav objavil v 43 strani dolgem članku v zborniku Molecular Autism: »Profesor Asperger se je prilagodil režimu in bil za sodelovanje nagrajen z novimi kariernimi priložnostmi.« Med najdbami je tudi fotografija Herte Schreiber, ki jo je Asperger poslal na kliniko, ko je bila stara tri leta. Odločil je, da je njena bolezen neozdravljiva (imela je encefalitis), poleg tega naj bi bila »neznosno breme« materi. Umrla je tri mesece po prihodu na kliniko.
Pravil, da je otroke ščitil pred nacisti
Asperger, pionir tudi na področju otroške psihiatrije, sicer ni bil član nacistične stranke, vztrajal pa je tudi, da je otroke ščitil pred nacističnim režimom. Leta 1980 je v govoru na dunajski univerzi celo povedal, da je bil na črnem seznamu gestapa (tajna državna policija v času nacizma), ker se je zoperstavil ukazom po pošiljanju otrok v njihove roke. Novo odkriti dokumenti tako mečejo temno senco na njegov sicer velik ugled v zgodovini medicine.
Asperger je bil prvi, ki je leta 1944 identificiral aspergerjev sindrom, ki je bil do leta 1981 znan pod imenom »avtistična psihopatija«. Gre za vrsto avtizma, za kateri so značilne hude težave v socialnih interakcijah ter omejeno in ponavljajoče se vedenje in zanimanje. Od drugih motenj avtističnega spektra se razlikuje po razmeroma ohranjenem jezikovnem in spoznavnem razvoju.
