Pomisleke o cepljenju ima do tretjina staršev, na to pa zelo vplivajo proticepilski zapisi v medijih in na družbenih omrežjih, je povedal pediater iz ZD Kamnik Denis Baš na okrogli mizi STA, kjer so skušali razbliniti mite o cepljenju. Najpogosteje izražajo strah pred neželenimi učinki cepiv ali da cepljenje ni učinkovito. Zadržki izhajajo tudi iz nepoznavanja podatkov in starši mislijo, da bolezni, zoper katere se cepi, pri nas ni.
»S takimi starši se je treba pogovoriti, jim razložiti, da je tveganje, da bo otrok dobil neželeni učinek po cepljenju, zelo majhno. Vsako zdravilo ali cepivo ima lahko neželene učinke, a na srečo so ti po cepljenju večinoma blagi in prehodni in je tveganje, da bo prišlo do resnega neželenega učinka, majhno,« je povedal. O pomenu cepljenja in zdravem načinu življenja bi morali otroke učiti že od osnovne šole dalje, meni, in nadaljevati v šolah za starše, pa tudi ob vsakem obisku v pediatrični ambulanti je starše treba opominjati, izobraževati, odgovarjati na vprašanja. Prav tako je treba starše, ki iščejo informacije, usmeriti na relevantne spletne portale.
Koristi iskren pogovor
Tudi družinska terapevtka Andreja Poljanec se je, preden je svojih pet otrok dala cepit, srečevala s precejšnjimi strahovi, kar ji je dalo veliko občutkov negotovosti. »A sem poklicala kakega od prijateljev pediatrov, ki so mi poskušali razložiti stvari, drugi ljudje pa te možnosti nimajo,« je povedala. Starši so v tej stiski sami, zato pogosto odgovore iščejo na spletu. Današnji starši tudi več pričakujejo in ne delujejo več na pritisk kot starejše generacije, ampak razmišljajo s svojo glavo. Zato je poleg ozaveščanja pomembna tudi iskrenost zdravnikov, da samo pozitivnih učinkov pri cepljenju vendarle ni in da staršem predstavijo, kakšne so lahko težave, če otroci niso cepljeni. Pri starših zbuja odpor, kadar jih želijo zdravniki odpraviti na hitro in s poenostavljenimi odgovori. »Zdravnik naj prisluhne strahovom staršev in morda cepljenje premakne, da lahko imunski sistem pri otroku dozori,« je razmišljala Poljančeva.
To je sicer spet eden od mitov, je pojasnil Baš. Raziskave so pokazale, da je pri določeni starosti otrok najbolj dojemljiv za cepljenje in odlaganje ni primerno, saj se s tem veča verjetnost, da otrok resno zboli ter verjetnost neželenih učinkov. Zavrnil je tudi mit, da lahko z dobro higieno preprečimo širjenje nalezljivih bolezni. »S povečano higieno lahko do neke mere omejimo prenos na primer gripe, izkoreniniti bolezni pa s higieno ne moremo. Tako v Sloveniji vsi otroci, ki niso cepljeni proti noricam, zbolijo za to boleznijo, ne glede na higieno. Tudi ošpice so preveč nalezljive, da bi jih lahko preprečili s higieno. Argument proticepiteljev je, da je dobro, če otroci te bolezni prebolijo, saj so včasih umirali predvsem zaradi slabe higiene in prehranjenosti. Da ni tako, dokazuje tudi 13 za ošpicami umrlih v Srbiji.«
Cepiva so izjemno varna
»Danes nimamo stoodstotne varnosti zagotovljene pri nobeni stvari,« je povedala Alenka Trop Skaza, epidemiologinja pri NIJZ. Vendar tvegamo bistveno več, če za katero od teh bolezni zbolimo, kot pa če se proti njej cepimo.
Današnja cepiva so glede na to, koliko ljudi je cepljenih, izjemno varna. Bolj varna so tudi v primerjavi z nekaterimi zdravili, ki jih ljudje dnevno uporabljajo. Lahko pa se pojavijo alergične reakcije, ki so bolj kot s cepivom povezane z dodatki v cepivu, in reakcije telesa, ki so edinstvene za določene populacije otrok. »Če se nekdo ne bo cepil in bo zbolel za bakterijsko infekcijo, se ta res lahko zdravi z antibiotiki, a kako bomo otroka pozdravili, če bo ta bakterija odporna proti večini antibiotikov, ki so na voljo za zdravljenje?« je vprašala Trop-Skazova.
Cepiva so sestavljena iz dveh delov: dela, ki nosi natančen zapis patogena, in dodatne komponente, ki imunski sistem spodbudi, da bo začel delati. Pri cepivih, ki so narejena na osnovi oslabljenih virusov, ni treba dodajati teh komponent, pri drugih pa je to nujno, saj se le tako doseže zaščita. Veliko vprašanj je povezanih z domnevno vsebnostjo težkih kovin: te je farmacevtska industrija iz cepiv umaknila že pred leti, je pojasnila raziskovalka na Kemijskem inštitutu Mojca Benčina. Nujna pa je uporaba aluminijevih snovi, saj te telo spodbudijo, da se začne odzivati na cepivo. V sledovih najdemo v cepivih tudi nekatere druge nujne substance, a v tako majhnih količinah, da jih bistveno več kot s cepivi v telo vnesemo s hrano ali življenjskim slogom. Tako dobi otrok z maminim mlekom in mlečnimi formulami do desetkrat večje količine aluminija kot s cepivom. Večino aluminija iz cepiva telo v 90 odstotkih izloči v enem dnevu.
