Slovenska družinska podjetja predstavljajo kar 83 odstotkov podjetij, skupaj ustvarijo 40 odstotkov BDP, zaposlujejo pa 70 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. 58 odstotkov jih vodi še prva generacija, menedžerji teh podjetij pa so večinoma moški. Povprečno slovensko družinsko podjetje je staro več kot 20 let, po podatkih ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa v povprečju ustvarijo 2,54 milijona evrov prihodkov, imajo 20 zaposlenih in ustvarijo 770.000 evrov dodane vrednosti.
Izkrivljena slika o podjetništvu
»Če želimo v še večji meri podpreti družinsko podjetništvo, ki v svetu sicer ustvarja okoli 80 odstotkov BDP, moramo spremeniti miselnost. Potrebna sta vzgoja pravih vrednot in izobraževanje o pomenu podjetništva od vrtca do univerze,« poudarja Matjaž Čadež, ustanovitelj in zdaj že nekdanji lastnik Halcoma. Pri družinskih podjetjih sta pomembni dve fazi: ustanovitev in nasledstvo. Država je sicer pri ustanovitvi podjetij že naredila »veliko s hitro podporo prek točke e-vem, s čimer se je znižal prvi strah pred administracijo državne uprave, ki je v preteklosti marsikoga že v kali odvrnil od želje ustanoviti svoje podjetje. Drugo pa je še vedno utrjena stara miselnost, da so podjetniki ljudje, ki izkoriščajo svoje delavce,« je prepričan Čadež.
Zaradi take miselnosti v Sloveniji prevladuje prepričanje, da mora biti čim več velikih podjetij v državni lasti, Slovenijo pa primerjajo z Norveško. »Na žalost pa se malokdo zaveda, da je za kakovostno državno lastništvo izjemno pomembno, da imajo državljani skupaj s politiko in vlado prave vrednote o tem, kaj je skupno (in ni moje) in da delati za skupnost pomeni delati tudi zase na daljši rok. Zato je treba državno lastništvo skrčiti na najnujnejše, dokler ne pridobimo pravih vrednot. S pretiranim državnim lastništvom se prave vrednote izgubljajo in ne izboljšujejo,« poudarja Čadež, ki je zdaj družbenik podjetja Mbills.
Šteje sposobnost
Družinska podjetja so izjemno pomemben temelj nacionalnega gospodarstva tudi zato, ker se pri večini odločitev raje postavijo »na varno stran z večjo mero odgovornosti za prihodnost«, pravi Iztok Stanonik, direktor in solastnik podjetja Polycom, ki ima za seboj že 32-letno zgodovino.
»Preprosto uporabljamo zdravo kmečko pamet. V podjetjih, kjer sta lastniška in upravljalska funkcija ločeni, se pogosteje odločajo za tvegane odločitve in tudi odgovornost za spodrsljaje je manjša. Mi pa podjetje jemljemo kot lastnega otroka,« pripoveduje Stanonik.
Ob tem poudarja, da še zdaleč ni nekaj samoumevnega, da družinski člani prevzemajo vodilne naloge, saj na vodilna mesta lahko stopajo samo ljudje, ki so za to usposobljeni in sposobni. »Tukaj ne delamo razlik,« poudarja Stanonik, ki se zaveda, da vsi družinski člani svoje poti niti ne vidijo na vodstvenem položaju ali celo ne v podjetju.
OZS predlaga spodbude, podjetja jih nočejo
Ker je večina njihovih članov prav v družinskih podjetjih, je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije nedavno ustanovila Center za družinsko podjetništvo v Sloveniji. »V OZS smo prepričani, da bi morali tako, kot velja za kmete, pri družinskih podjetjih uveljaviti spodbude za prevzemnike in prijaznejšo zakonodajo, predlagamo pa tudi, da bi z novo vlado dobili še ministrstvo za malo gospodarstvo,« je med drugim poudaril Branko Meh, predsednik OZS. Na MGRT spodbude že pripravljajo, a podrobnosti ne pojasnjujejo, medtem ko konkretnega predloga OZS niso prejeli.
Direktor Polycoma meni, da tovrstne spodbude niso potrebne, z njim se strinja tudi Čadež, ki je »proti državnim darilom, subvencijam in drugim potuham«. Je pa po Stanonikovem mnenju treba primerno modificirati zakonodajo, ki bi zagotovila, da bi se v primeru nepredvidenih dogodkov lastniški delež (na primer poročenega umrlega lastnika) prenesel nazaj na druge družinske člane, če na primer sam še nima potomcev. Prav tako je zagovornik družinske ustave, ki pomaga vsem lažje in bolj sistematično izpeljati vse potrebne postopke pri prenosu upravljanja in lastništva na mlajšo generacijo.
Tudi on pa meni, da so družinska podjetja pod bistveno bolj »ostrim očesom in jezikom javnosti, če se zgodi poslovni spodrsljaj, poleg tega mnogi v kraju, kjer imamo podjetje, menijo, da moramo njihovim sorodnikom zagotoviti službo. Pa tudi za to, da imaš v javnosti dobro podobo, moraš delati bistveno več kot druga podjetja.«
